Kako daleč je Vladivostok? V glavnem mestu Primorja, ruske dežele, ki meri za štiri Italije, so razveljavili upravne volitve zaradi pretiranih goljufij vladne stranke Edinaja Rossija (Enotna Rusija) predsednika Vladimirja Putina.

Neonacistična skupina Casapound je napovedala, da bo v Trstu dne 3.novembra vsedržavni shod, da bi proslavili konec prve svetovne vojne z določitvijo novih (rapalskih) meja Italije. Računajo, da jih bo več deset tisoč in da se bodo podali tudi h kraškim fojbam.

Na evropski celini narašča napetost. Zaradi beguncev? Ne, zaradi imperialističnih manevrov in novih poskusov delitve interesnih sfer, od Urajine do Balkana. V ospredju je predvsem agresivna vojaška organizacija NATO, kateri pripadata tako Slovenija kakor Italija. V nevarnosti je tudi Primorje s Trstom in Koprom, saj NATO hoče spremeniti obe luki v svoji oporišči. In to prav v dneh, ko vsi delajo račune o koristih, ki jih prinaša širokopotezni načrt “svilene poti” od kitajske do Evrope po kopnem in po morju. Gre za načrt gospodarskega in trgovskega sodelovanja, kateremu niso tuje niti obsežne kitajske investicije v Afriki.

Zgodilo se je 11.septembra 1973. Vojna letala so raketirala palačo Moneda v Santiagu del Chile, iz katere je legitimno izvioljeni predsednik republike, socialist Salvador Allende pozval ljudstvo k uporu v obrambo demokracije in zaključil z mislijo: “Vi imate moč, toda pravica je na naši strani”. Padel je v spopadu z vojaki, ki so vdrli v njegovo pisarno.

Tudi Švede strašijo s tujimi posojevalci...    Poslanec Miha Kordiš prihaja na pogajanja

Zadnje čase vsi govorijo in pišejo o „evropskem spopadu“ med suverenisti in evropejisti, drugi o pohodu rasistične desnice, tretji o krhanju neoliberalnega tabora ali o tem, da je tradicionalno bruseljsko zavezništvo med socialdemokrati in konzervativci Ljudske stranke zašlo v globoko krizo. Recimo, da je morda vse res ali tudi ne, saj je povsod veliko odtenkov. Gotovo je, da je v krizi neoliberalni blok strank in kulture, ki menijo, da je kapitalizem edini možni način življenja in da mu je treba zato podrediti vse, tudi človekove pravice, Evropska unija pa naj bi bila čuvaj tega ravnotežja, za vsako ceno. V ospredju ni samo Italija s svojo črnožolto koalicijo, pač pa tudi Slovenija in nenazadnje tudi Švedska.

Študijski dnevi “Draga” potekajo redno že več kot pol stoletja in merijo kulturni in politični pulz bolj radikalnega dela zamejskih katoličanov, ki se sicer politično udejstvujejo v okviru stranke “Slovenska skupnost”.

Je morda naključje, da pretresa zahodno Evropo val rasizma? Oziroma ksenofobije, kakor pravimo strahu pred tujci? Najbrž ne, kajti ponavlja se stari recept, da oblast preusmerja jezo in razočaranje ljudi, ki so obubožali v tem turbokapitalizmu, proti drugim tarčam. Skratka, naj se proletarci ne borijo proti gospodarjem in kapitalu, pač pa proti tistim, ki so za stopnico nižje, priseljencem in beguncem.

S. Petersburg, Palača Tavride, konferenca 180 komunističnih in delavskih partiji vsega sveta ob stoletnici oktobrske revolucije. Na konferenci sta nastopila tudi Mauro Alboresi (KPI) in Maurizio Acerbo (SKP), na podaljšku konference v Moskvi pa še Stojan Spetič (KPI).

So obletnice, ki so globoko zarezale v spomin naših ljudi. To so obletnica Kominforma, se pravi spora med Stalinom in Titom, ki je krepko zaznamoval naše življenje in zgodovino, nato obletnica 1968, ko so se mladi ljudje po celem svetu uprli in zahtevali svobodo in socializem, ki so ga istočasno tanki varšavskega pakta gazili, ko so zatrli „praško pomlad“. Dvajset let pozneje je sovjetski blok zajela neozdravljiva kriza, kateri je sledil – po neuspelih poskusih „perestrojke“ - zgodovinski poraz.

Je kapitalizem, beleca...

Modrić in ostali

ponosno so vzklikali

d'je Thompson ta pravi!

Ko vse je v nogah,

bolj malo pa v glavi...