{jcomments on}

Minister Renato Brunetta je znan po treh stvareh: domišljij, domišljavosti in telesni nizkotnosti. Od časa do časa si izmisli kampanjo, da bi o njem pisali in govorili v občilih. Lani se je zagnal proti uslužbencem javne uprave, češ da nič ne delajo. Njegova kampanja je, ob letni preverbi, prepričala javne uradnike, da so delali še manj…

Znan je tudi po tem, da je politični prijatelj grivastega Giannija De Michelisa in ministra Sacconija. Vsi so bivši socialisti, ki so preskočili v Berlusconijev tabor. Zato pa hoče včasih pokazati, da je socialno čuteč. Po svoje, seveda. 

Zadnja, ki so si je izmislil, je podpora 500 evrov mesečno za mlade, ki bi zapustili dom staršev in se osamosvojili. 

Lepa poteza, ni kaj reči, če bi ga iz vlade ne bi takoj demantirali, češ da to ni njen uradni npredlog. In če bo kdaj sprejet, bo najbrž tako ali drugače omejen samo na najbolj obupne primere. 

Vprašati pa se moramo, kaj naj nezaposlen mladenič ali dekle naredita s 500 evri mesečno. Najamejo sobo v skupnem stanovanju? In kdo bo plačal hrano, luč in ogrevanje? Drugje v Evropi dajejo taki mladini družbena stanovanja za določen čas in jim pomagajo pri plačevanju stroškov. Drugje v Evropi… 

Brunetta pa si je izmislil tudi, kje bi pobral denar za podporo mladim. Odtrgal bi ga od pokojnin starejših.  Kakor da bi ti bili polni denarsja in bi zanje marsikdaj ne skrbeli njighovi odrasli otroci. 

Ameriški predsednik Obama je te dni ugotovil, da v razvitem kapitalističnem svetu trenutno prav srednja generacija odraslih vzdržuje svoje sinove in hčere, ki dela ne najdejo ali nimajo dovolj denarja za študij, obenem pa pomaga svojim starim staršem, ki jim pokojnine ne zadostujejo… 

Kdaj se bodo desničarji nehali norčevati iz stisk prebivalstva? In kako dolgo jim bodo ljudje še verjeli?