Legendarni voditelj Afriškega narodnega kongres, južnoafriški odvetnik Nelson Mandela, je zaradi svojega boja proti režimu rasnega ločevanja v Južni Afriki moral presedeti v zaporu 27 let. Zaradi notranjega in mednarodnega pritiska so ga osvobodili natanko pred 20 leti. Po osvoboditvi je Mandela uspešno vodil pogajanja za prenos oblasti in narodno spravo, za katero si je izmislil tudi izvirne oblike, kot so bila ljudska sodišča sprave, na katerih so funkcionarji in policisti prejšnjega režima s priznanjem zaslužili svobodo ali milejše kazni. 

{jcomments on}

 

Mandela je bil predsednik južnoafriške republike celih deset let, sedaj ohranja predvsem vlogo moralnega in duhovnega voditelja afriških množic in demokratov širom sveta. 

Televizijske oddaje in članki, posvečeni Mandelovi osvoboditvi iz jetnišnice na Robben Island, so obletni ci posvetile veliko časa in slikovnega materiala, v glavnem pa so prikrili posnetek njegovega prvega govora na svobodi. 

Nelson Mandela je namreč stopil pred govorniški pult, izpod suknje izvlekel rdečo zastavo s srpom in kladivom, jo položil na pult in se nato zahvalil vsem svojim tovarišem ter še posebej Komunistični partiji Južne Afrike, ki mu je vedno stala ob strani in preko svojih mednarodnih povezav skrbela za solidarnostne akcije v prid njegove osvoboditve. Južnoafriški komunisti so bili v glavnem belopolti, zato jih je režim apartheida krvavo preganajal. Med njimi so bili vidni izobraženci, umetniki in pisatelji. Bili so solidarni z bojem afriških množic ter zagovarjali zamisel o medrasni družbi enakopravnosti in pravičnosti. Bili so med ustanovnimi člani ANC in člani Mandeloviuh vlad.