Slovenska kulturno-gospodarska zveza je prepričana, da manjšina potrebuje resen pristop na poti vsebinskih in finančnih reform, ki jih bo treba udejanjiti predvsem v organiziranem sistemu. Na seji Izvršnega odbora SKGZ, ki je potekala v ponedeljek zvečer v Gorici, so odločili, da bodo v naslednjih mesecih izpeljali potrebne postopke in organizirali programska izhodišča, da bi ponudili svoj pogled na problematiko. Nekajmesečno delo, ki bo potekalo po delovnih skupinah, bodo sklenili z razširjeno sejo Deželnega sveta, ki bo odprt vsem tistim sredinam manjšinske družbe, ki zagovarjajo potrebo po konkretnih spremembah v manjšini. 

Predsednik Rudi Pavšič je podčrtal, da se je za takšno izbiro opredelil deželni kongres organizacije, obenem je potrebo po racionalnejšem in učinkovitejšem delovanju ustanov in organizacij nakazala velika večina anketirancev (teh je bilo nad 500 in so bili izraz aktivne manjšinske organiziranosti), ki so sodelovali pri raziskavi, ki jo je po naročilu SKGZ pripravil Slori. 

Na seji Izvršnega odbora je podal nekaj osnovnih izhodišč za nadaljnja razmišljanja predsednik za tržaško pokrajino Ace Mermolja. Opredelil se je za odprto in neobremenjeno skupnost, kjer je človek osnovna vrednota in središče skupne pozornosti. Odprta skupnost je dialoška, zna poslušati in nagovoriti druge, ki prihajajo, trajno ali za krajši čas in skuša premagovati individualno osamljenost. 

Poudaril je, da je težko sprejeti, da je npr. narodna zavest ideologom pred jezikom, pred kulturo, skratka, pred zgodovino in svetom človekovega življenja. Čustva pripadnosti se udejanjajo v svetu življenja in nam niso dane od narave ali boga. Razne resnice a-priori so bile za mnoge tolažilne. Poceni so kupovale zvestobo in dolžnost. Zlahka so se spremenile v drastičen odklon do drugega, v zaprte drže, ki so slonele na dvojici “zunanjega in notranjega” sovražnika. Vsi ti elementi so danes še zelo prisotni. Mermolja je obenem mnenja, da SKGZ ne more sprejeti “čiščenja” zavesti in militantnega priseganja na narod kot vrhovno resnico človeka, saj je človek raznoliko bitje. 

V trenutku, ko smo sebe kot posameznike in skupnost postavili v obtok različnih zavesti, čutenj in občutljivosti, je razmerje z Italijani nekaj, kar ni nujno, da ponavljamo, kako mora biti dobro. Ciljati je treba na naravne pretoke in srečanja ljudi, ki živijo na skupnem prostoru. Seveda ne gre prezreti vseh političnih in drugačnih težav in blokad. Bistveno pa je, da ločujemo politična stališča, dejanja in predsodke skupin, strank in celo institucij od tiste bližine, ki jo želimo ustvarjati in soustvarjati z ljudmi: tako med sabo kot z drugimi. Dodal je, da so med samimi Slovenci glede tega stališča zelo različna. Zanj ostajajo nacionalni spori blodnje duha in bolnih misli, enako kot so to ksenofobija, rasizem ali gradnja strmih stopnic za tiste, ki jih je usoda priklenila na voziček. 

Prisotnost italijanskih otrok v slovenskih šolah je pedagoško rešljivo vprašanje, ne sme pa biti politično vprašanje ali celo “teokratska” skrb za čistočo “zavesti”. 

Odnos do sebe, do skupnosti, do “drugih” bi moral opredeljevati tudi naše prioritete. Razbremeniti se moramo narodno-preporodne tradicije kot tudi od fašistične travme. To so spomin, ki ga ne smemo pozabiti, a ne sme nadgrajevati sedanjosti. Prioritete so tiste, ki jih danes zmoremo, od katerih imamo korist in jih lahko delimo z drugimi. 

V nadaljevanju seje so se seznanili s pobudami, ki jih krovna organizacija uresničuje pri včlanjevanju posameznikov v SKGZ. Na to temo je spregovoril deželni tajnik Livio Semolič, ki je napovedal, da bo v kratkem o tem informirana širša javnost. 

Predsednik Rudi Pavšič je posebej izpostavil vprašanje učinkovitejše in racionalnejše uporabe nekaterih struktur v Trstu. SKGZ se zavzema za načrt, da bi v mestu nastala dva funkcionalna pola, izobraževalno-mladinski in družbeno-politični. Sicer o tem bodo poglobljeno analizo in predloge izpostavili na naslednji seji Izvršnega odbora SKGZ. 

V uvodnem delu seje vodstva krovne organizacije je bila izražena velika zaskrbljenost nad zadnjo pobudo predstavnikov deželne večine, ki so pripravili zakonski predlog, s katerim bi posebej zaščitili »zgodovinske jezike« v Benečiji, in sicer rezijanščino, po našim in nadiščino. Pobuda v bistvu želi izničiti slovensko prisotnost v teh krajih in jo zamenjati s povsem izmišljenimi novimi zgodovinskimi jeziki, ki nimajo nikakršne osnove, saj gre le za strokovno dokazljiv primer treh narečnih oblik slovenskega jezika. 

Možnost, da bi rimska vlada poiskala primerno rešitev, da bi manjšini vrnila odvzeti milijon evrov, se vse bolj oddaljuje. Jasno prihaja na dan volja rimskih oblasti, da nadaljujejo z negativizacijo prisotnosti slovenske manjšine, kar se kaže tudi z drugimi pobudami, v katere so soudeležene tudi deželne večinske sile in nekatere javne uprave, predvsem na Videmskem. 

SKGZ si je veliko prizadevala, da je SSG začelo sezono. Kako ta poteka, kje so težave in kakšna bodočnost se piše tržaškemu teatru, pri krovni organizaciji niso primerno poučeni. Posebna pooblaščenca, ki vodita SSG, nista doslej našla priložnosti za srečanje s krovnima organizacijama, ki sta pooblaščenca tudi predlagala in imenovala.

Trst, 23. februarja 2010