Leva sredina enotno na rimskem trgu del Popolo. Zbralo se jih je 200 tisoč. Protestirali so zaradi nenehnega kršenja zakonitosti, ki si ga je privoščila Berlusconijeva vlada.

{jcomments on}

 

Na oder so stopili vsi, parlamentarna in izvenparlamentarna opozicija: Zveza levice (Skp, Sik in Delo in solidarnsot), Sel, demokrati, radikalci, socialisti. Govorili so Bonino, Di Pietro, Ferrero, Vendola, Bersani, ki več ali manj združeni nastopajo na skorajšnjih marčnih deželnih volitvah in računajo, da bodo skupaj nastopili proti desnici na prihodnjih političnih preizkušnjah. Pred tem bo potrebno spremeniti volilno zakonodajo, po kateri so parlamentarci imenovani, ne voljeni. Ukiniti bi bilo treba tudi vstopne pragocve, kajti boj proti novemu fašizmu terja prav vsak razpoložljiv glas.

Z odra je bilo tudi poudarjena solidarnost z bojem delavcev in učiteljev, proti Berlusconijevim poskusom, da bi izničil delavske pravice in upanje mladih, ki jim njegova ministrica Gelminijeva odvzema celo možnost učenja in pirdobivanja znanja. 

Berlusconi zatrjuje (in laže), da je kriza že mimo, oziroma, da je nikoli ni bilo. V resnici krize ni zanj, toda italiianski državljani trpijo zaradi manjše kupne moči in zato, ker ni dela. 

Desnica hoče spremeniti ustavo in še posebej člen, ki govori, da republika temelji na delu.