Ženske naj kar trpijo. Tako so sklenili novi guvernerji Severne lige: Cota v Piemontu in Zaia v Venetu, ki so na svojem ozemlju “prepovedali” uporabo abortivne tablete RU486 v javnih zdravstvenih strukturah in tudi njeno prodajo. Po svoje se jim je pridružil tudi naš deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, ki je uporabo tabletke “suspendiral”, češ da morajo nekaj preučit…

{jcomments on}

Kaj to pomeni? Če izvzamemo grobo kršitev državnega zakona, ki hočeš nočeš velja tudi na ozemlju dežel, ki jih upravlja Severna liga, gre pač za trpinčenje žensk, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti, saj bodo v tem primeru primorane prekinitev opraviti s kirurškim posegom. Ni tajnost, da so kirurški posegi vsekakor bolj boleči in neprijetni, čeprav ni mogoče trditi, da je tabletka RU486 neboleča, prav nasprotno, saj sproži spontani splav in izločitev zarodka. Tudi to boli, kakor gotovo boli mater odpoved nosečnosti, ki je lahko zdravstvena, družbeno ekonomska ali psihološka. Nikoli pa ni zabavna!

Zakaj se je Severna liga lotila tvegane pobude prepovedovanja najsodobnejše metode prekinitve nosečnosti in njenega izganjanja iz javnih zdravstvenih ustanov? Najbrž gre za umazano politično kupčijo s katoliško cerkvijo, ki je tik pred nedavnimi deželnimi volitvami javno pozvala volilce, naj ne podpirajo strank in kandidatov, ki se zavzemajo za splav. Kakor če bi ne bil uzakonjen že pred desetletji in tudi potrjen z ljudskim referendumom. Cerkev je pač našla priložnost, da učinkovito podpre desnico, neglede na njene nemoralnsoti, češ da brani družino pred homoseksualnsotjo in splavom. Cerkvi, ki ima še vedno vpliv na vernike, je podvig uspel, saj je desnica osvojila nekatere dežele, kot so Lacij, Kampanija in Kalabrija, Liga pa Veneto in Piemont.
Da se pri tem tako Cerkev in Liga požvižgata na resnične verske vrednote dokazuje nagli prehod zelenosrajčnikov od čaščenja Boga Pada k najbolj radikalnim križarskim metodam proti mohamedanskim priseljencem. Toda Vatikan ni mogel brenkati na to struno, saj bi si zapravil možnost širjenja v Afriki in Latinski Ameriki. Ni jim ostalo drugega, kakor da udarijo po najšibkejšemu členu družbe – ženskah in dekletih v stiski.
Morda pa so delali račune brez krčmarja. Kajti ljudjse v stiski se lahko uprejo in ženske poznajo tudi svojo moč.