Slovenski parlament je te dni glasoval o predlogu socialnih demokratov, da bi sprejeli normo, po kateri bi delavcem priznali pravico, da sodelujejo pri delitvi dobička podjetij. Ne vsega, pač pa le dela. In vendar so neoliberalci zagnali vik in krik, razbili koalicijsko disciplino vladne večine in normo pokopali. Paradoksalno je normo podprl tudi del demokratske opozicije.Med redkimi poslanci, ki so podprli soudeležbo delavcev pri delitvi dobička podjetij je tudi poslanec Zares Franco Juri, ki je svoje zadržanje, v nasprotju s stališčem stranke in poslanske skupine, tako-le utemeljil. 

{jcomments on}

 

ZAKAJ SEM GLASOVAL ZA OBVEZNO UDELEŽBO DELAVCEV PRI DOBIČKU

 

 

Osebno obžalujem, da Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ni dobil zadostne podpore v državnem zboru, po tistem, ko je državni svet izglasoval veto. Četudi je bilo večinsko mnenje moje stranke (Zares) in ministrstva za gospodarstvo drugačno, sem za zakon glasoval iz naslednjih temeljnih razlogov:

1.     Ker je bil tako zasnovan zakon dober namig o našem spoštovanju dela in prizadevanju po pravičnejši porazdelitvi presežne vrednosti ter dobička, ki iz njega nastajata.

2.     Ker bi z zakonom naredili korak dlje, v pravi smeri, od mezdnega odnosa, ki smo ga ponovno vzpostavili pred 19 leti in je naklonjen izključno delodajalcem oz. lastnikom kapitala.

3.     Ker dobre prakse obvezne udeležbe zaposlenih pri dobičku v (kapitalistični) Evropi že obstajajo in ne odganjajo kvalitetnih investicij

4.     Ker ne morem sprejeti niti domače različice „pragmatične“ a v resnici klasične neoliberalne razlage, da je obveznost delitve dobička nestimulativna za kapital,  vlagatelje in konkurenčnost. Po tej logiki, ki jo intenzivno zagovarja stara šola Miltona Friedemana, vse od državnega udara v Čilu leta 1973, je nestimulativna sleherna sindikalna in socialna pravice delavca.

5.     Ker sedanji mezdni odnos je za delo in delavca nestimulativen in je v resnici bistveno slabšal tudi podjetniško krajino v Sloveniji. Le primerjajmo ugled  in uveljavljenost nekaterih slovenskih paradnih firm na svetovnem trgu nekoč in danes.

 

 

Franco Juri

poslanec Zares

 

 

 Skratka, Slovenija se je odpovedala sistemu, ki sicer deluje v nekaterih evropskih kapitalističnih državah in ga nikakor ni mogoče primerjati z nekdanjim samoupravljanjem.