Trije utrinki iz bogatega življenja našega tovariša Oskarja Kjudra. Posvečamo mu jih ob njegovi 85-letnici.

                                        ***
Oskar se je zelo mlad priključil osvobodilnemu gibanju. Iz Abrucov, kjer so ga pri sedemnajstih poslali v posebne bataljone, se je po kapitulaciji Italije podal na jug in pridružil prekomorskim brigadam. Po krvavem izkrcanju na Korčuli so se prekomorci udeležili srditih bojev v Bosni in Hercegovini. Iz teh časov je spomin, ki ga pripoveduje njegov soborec iz Brega.
    “Bili smo na pohodu. Hodili smo po gozdovih in planinah, utrujeni in sestradani. V glavnem smo hodili ponoči. Noge smo premikali, ne da bi vedeli kam. Potem pride ukaz: “Eno uro počitka!” Pocepali smo po tleh, se naslonili na drevesna debla in zdrknili v nekakšen spanec, ki je bil podoben nezavesti. Nenadoma se iz gozdne teme sliši glasba. Ne spominjam se več, ali je bila vijolina ali harmonika. Glasba je bila mila, nežna, lepa. Kakor v pravljici. Zazibala nas je pri počitku in hkrati bodrila. Soborec, ki je spal blizu mene, je samo zamrmral: To pa je samo naš Oskar…”
                                        ***
Bilo je poleti 1966, ko so v Bazovici organizirali partizanski praznik, na katerem je bil med govorniki tudi Ivan Ruski (Mirdamat Sejdov), diverzant IX. korpusa. Tedaj je na odru pod Kokošjo prvič nastopil Oskarjev partizanski zbor. V njem so bili sami bivši borci in deportiranci. Bilo jih je za cel bataljon. Niso še imeli uniforme, peli so v belih srajcah.
Pozno zvečer, po uspelem prazniku, smo se z Oskarjem podali v vas. Nekaj fantov je imelo titovke, ki tedaj niso bile v modi, kot sedaj. Vstopali so v gostilne in pozdravljali s pestjo: Smrt fašizmu. Potem smo se odpeljali v Lonjer, kjer je Oskar doma.
    Tu je sklenil, da svoji vasi priredi nenavaden koncert. Vzel je vijolino in na trgu pred gostilno Županovih začel igrati, da so se okna začela odpirati. Ljudje so radovedno zrli na cesto in uvideli svojega Oskarja, ki je bo zori posvečal koncert svoji domači vasi. Bilo je ganljivo.
                                        ***
In še kratko navodilo našim mladim. Če bi si kdaj spet ogledali film “Na svoji zemlji”, si zapomnite sceno, ko brigada prikoraka s hriba v vas. Na čelu je mlad partizan s harmoniko. To je Oskar, ki je v filmu igral… samega sebe.
 Stojan Spetič