Brezmejno tovarištvo tudi za danes

V Primorskem dnevniku smo zasledili kroniko, ki je vredna ponatisa.

Delavci iz ladjedelnice moralni dediči nekdanjih borcev
{jcomments on}

V petek, točno ob 19.30, je množica antifašistov krenila iz občinskega parka v Selcah proti spomeniku, posvečenemu Proletarski brigadi. Župani in predstavniki občinskih uprav Doberdoba, Tržiča, Ronk, San Piera, Foljana, Zagraja, Turjaka, Škocjana in Štarancana so z občinskimi prapori korakali na začetku sprevoda, za njimi so šli predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in drugi pokrajinski predstavniki, deželni svetnik Giorgio Brandolin, poslanec Alessandro Maran in številna množica praporščakov borčevskih sekcij iz Laškega, Krasa, Slovenije in Hrvaške. Udeleženci sprevoda so v rokah nosili bakle, ki so s svojimi tresočimi se zublji razsvetljevale številne mavrične zastave miru in zastave raznih levičarskih strank in sindikata CGIL. Posebno so izstopale zastave policijskega sindikata SILP-CGIL.
Pri spominskem obeležju je doberdobska godba na pihala Kras, ki je spremljala povorko, utihnila, zatem je spregovoril predsednik sekcije VZPI-ANPI iz Ronk Paolo Zonta in opozoril na transparent enotnega sindikalnega predstavništva ladjedelnice Fincantieri. »Med nami so delavci ladjedelnice, moralni dediči mladih borcev prve italijanske partizanske brigade,« je opozoril Zonta in s tem požel bučen aplavz. Ronški župan Roberto Fontanot je najprej povedal, da je ponosen na baklado. Odporništvo je po njegovem mnenju konstitutivno obdobje italijanskega družbenopolitičnega življenja, ki ga še danes beseda ustave tako jasno predstavlja. V imenu doberdobske občinske uprave je dvojezično spregovorila podžupanja Luisa Gergolet. Rekla je, da predstavlja vse tiste občane, slovenske fante, ki so se z italijanskimi delavskimi tovariši odločili za tvegano, vendar neizbežno opcijo oboroženega boja. Poudarila je vlogo mladih generacij pri ohranjanju svetlih strani naše zgodovine ter izpostavila dolžnost in odgovornost starejših generacij, da vzgajajo otroke v demokratičnem duhu. Paolo Zonta je pozdravil delegacije Zveze borcev Opatje Selo, Solkan in Renče, ki so pobratene s sekcijo Ronke, in nato povabil k mikrofonu tovarišico Vanjo, predstavnico Zveze borcev Pečine pri Reki, ki je ponosno povedala, da se vsako leto udeleži baklade. Po njenih besedah partizansko tovarištvo ne sme poznati meja ali razlike v narodnostih, kakor jih ni poznalo med vojno. Dodala je, da je na Hrvaškem dandanes težko biti levičarji, vseeno pa se je treba zavzemati, da bi se mladi angažirali pri ohranjanju dediščine osvobodilnega boja. Za njo je spregovoril pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Ennio Pironi in izpostavil pomen Goriške fronte, ki je divjala le 40 dni po razpadu fašizma 25. julija 1943. Spomnil se je na 503 padle slovenske in italijanske delavce ladjedelnice in poudaril, da se je delavski razred prvi uprl fašizmu in se za njegovo zrušenje tudi neposredno izpostavil tveganjem vojne. Ni čudno torej, da se v italijanski politiki istočasno grobo napada ustavo in njegove prve branitelje, delavce, katerih pravice so pod udarom. »Pomigliano in Telecom nam dokazujeta ravno to, preklicanje državne kolektivne delavske pogodbe za kovinarje pa pomeni grozljiv napad na demokracijo,« je povedal Pironi.
Ob zaključku je moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba zapel borčevske pesmi, godba Kras pa je zaigrala Vstalo Primorsko. Partizansko slavje se je nadaljevalo v občinskem parku v Selcah ob zvokih Kraških ovčarjev. (pz)

12.9.2010