Na Švedskem so volili nov parlament. Na prvo mesto se je, zaradi nazadovanja socialdemokratov, ki so državi vladali tričetrt stoletja z le malimi presledki,zmagala zmerna desnica.

 

{jcomments on}

Vendar ji do potrebne parlamentarne večine manjka pol odstotka, oziroma ducat glasov. Na razpolago je imela Švedske demokrate, ki so v resnici ksenofobna desničarska stranka, podobna naši Severni ligi. Voditelji zmerne stranke so takoj izjavili, da z “demokrati” vlade ne bodo sestavljali. Levi sredini ne preostaja drugega, kakor da zmernim “posodijo” iz svoje koalicije stranko Zelenih, ki bi kajpak pogojevala vlado. 

Tako, torej. Skandinavska država se otepa s problemi ksenofobije, saj ima skoraj 15% tujih priseljencev, med njimi veliko Turkov. Konflikt v življenskih navadah ni tako duh, kakor bojazen Švedov, da bodo morali varčevati zaradi svetovne finančne krize in tudi zaradi tujcev, katerim je država nudila enako socialno zaščito in blagostanje. V globini švedske družbe je očitno klilo seme narodnostne mržnje in lahkotno prepričanje, da so vsega krivi tujci. 

Pa vendar gre zmagoviti stranki zmernih priznati, da se (skladno z skandinavsko demokratično omiko) ni hotela kompromitirati s ksenofobnimi demokrati. Podobno se je dogajalo v Franciji, kjer se nihče ni hotel povezati z Le Penovimi nacionalisti. Samo v Italiji je desnica tako brez sramu, da sklepa zavezništva s Severno ligo!