Povzeto iz članka, ki ga je objavil Aldo Rupel v Primorskem dnevniku
V krajevnih razsežnostih nadaljevanje razmišljanja v članku Cvetje v jeseni
Združenje Cultura globale in krminska občinska uprava sta z Občinsko knjižnico pripravili 3. knjižni sejem od 2. do 14. decembra. Dolgo let je bil posvečen krajevnemu knjižnemu dogajanju, zadnja tri leta pa je doseg mnogo širši, saj presega deželne in tudi državne meje.
Letošnji/e naslov/sporočilo „Nevzdržna lahkotnost“ spominja na češkega pisatelja Milana Kundero. Prireditelji so goste, ki dajejo tehten pečat briškemu sejmu, zaprosili, da se iz osebnega gledanja na svet soočijo z „nevzdržno lahkotnostjo“ sedanjega dogajanja, prepletanja in bivanja.
Imena, kot so Don Andrea Gallo, Marcello Veneziani, Luigi De Magistris, David Riondino, Fausto Bertinotti, Riccardo Iacona, Paolo Flores D’Arcais, Silvino Poletto in še kdo, zagotavljajo pestra in poglobljena premišljanja ter povezave med vsakodnevnimi zadevami in velikimi dogajanji ter premiki na miselni, ekonomski, zaposlitveni, pravni, teološki, vzgojni in še kakšni drugi ravni. Nekatera imena na prvi prisluh bralcu ne povedo mnogo, če pa bi povezal ime s posnetkom, bi mu postalo takoj jasno, da se v Krminu o prisotnosti odmevnih osebnosti pogajajo le na najvišji ravni Okrog dvesto so jih poiskali, a ve se: zasedenost, bolehanje, potovanja v tujino… ne nazadnje tudi nična denarna nadoknada. Celotna prireditev bo deležna 10.000,00 evrov podpore. Bivanje vseh oddaljenih udeležencev bodo na primer brezplačno nudila krajevna gostišča, restavracije in kmečka prenočišča, ki so, kot vemo, visoko kakovostna.
Poslastica bo gostovanje gledališča iz Sardinije s prikazom „Ombre turche“, a tudi 30-letnica Pasolinijeve smrti, sodelovanje Delavskih zadrug COOP s ponujanjem solidarnostne hrane iz nerazvitih predelov sveta…
V zvezi s prihodom prej naštetih oseb in njihovih deželno krajevnih sogovornikov, prireditelji pojasnjujejo, da ne gre za načrtno levo usmerjene izbire, saj na primer Fini to gotovo ni (ne bo prišel zaradi zapletenega političnega položaja), kot ni TV voditelj Fede (odsoten) ali publicist Marcello Veneziani (prisoten). Odziv vabljenih je pač takšen, sicer pa gre tudi za drugačen „nevzdržno lahkoten“ pojav: kdor koli pove zadnje mesece v Italiji kaj iskrivega in dialektičnega, ga opredelijo kot levičarja. Kdo je kriv, da na splošno povezujemo desnico s plitvino, na katero smo nasedli?