Na ponovoletnem in predvolilnem sprejemu v goriškem avditoriju je deželni tajnik SSk dr. Damijan Terpin ponovil že par let omenjeno stališče, da bi se manjšina oziroma manjšinska (torej njegova) stranka ne smela vezati samo na levo sredino, oziroma eno politično opcijo. Morala bi biti, kot se je izrazil v intervjuju “blockfrei” (neuvrščena) in od različnih političnih opcij izpogajati vse, kar se izpogajati da.

{jcomments on}

Terpinova teza ni nova, kakor tudi ni nova politična praksa SSk, ki se je najdlje vezala na vladajočo krščansko demokracijo, a si je v Trstu privoščila tudi sodelovanje z levico (pokrajina, Nabrežina, Dolina, Repentabor) in desnico, ko je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno sodelovala v tržaških občinskih odborih Liste za Trst. Da ima torej SSk dober želodec, smo vedeli.
In vendar se tokrat postavlja vprašanje, kakšne konkretne posledice utegne imeti vztrajanje SSk, da želi biti “neuvrščena”. Hic et nunc, tu in sedaj.
Najprej preprosta ugotovitev, da je SSk očitno pretesno zavezništvo z Demokratsko stranko, čeprav ji zagotavlja izvoljeno predstavništvo na Deželi in (tudi sicer) odborništva tam, kjer je leva sredina na oblasti v naših krajih. Kljub temu pa vlada med DS in SSk nenehna polemična napetost, ki priča predvsem o tem, kako mučno je za SSk imeti za zaveznike – poleg nekdanjih demokristjanov – tudi skesane levičarje, včasih celo bivše pripadnike KPI.
Toda voditelji SSk dobro vedo, da drugih izbir v resnici nimajo, vsaj na vsedržavni ravni, kjer bi jih zavezništvo z Berlusconijevim “Ljudstvom svobode” pripeljalo do političnega samomora. Lahko bi pa izbrali sredinski “tretji pol”, kjer so demokrščanski sredinci kot naročeni. Žal pa v tretjem polu deluje na vodilnih mestih tudi Roberto Menia, doslej najdoslednejši sovražnik Slovencev in naše manjšine. Tudi z njim nima SSk dosti češenj zobat.
Terpinu torej ostaja le izsiljevanje demokratov in leve sredine z grožnjo, da si bo poiskal nove zaveznike na sredini in desnici. Grožnja s praznim samokresom…
Zakaj taka grožnja? Najbrž zato, ker želi na prihodnjih upravnih volitvah (v goriški pokrajini, v pokrajini in občini Trst, v Miljah) iztržiti čimveč. Pred petimi leti so levosredinski zavezniki obljubili SSk, da bo imela tržaška pokrajina “slovenskega odbornika” in to se je res zgodilo, a SSk se je morala obrisati pod nosom, ker so izbrali demokristjana Walterja Godino. Tokrat bodo očitno zahtevali konkretnejšo obljubo, sicer bo njihova vnema v volilni kampanji kar se da mlačna. Podobno si SSk pričakuje kaj več v Gorici in na tržaški občini. Videli bomo, ali bo Terpinovo izsiljevanje s spremembo zavezništev učinkovito ali ne. Za sedaj škoduje izvoljenim županom v Repentabru in Dolini, da o odnosih na Deželi sploh ne govorimo.
Vprašati se moramo samo, ali je tak nenačelen, tipično južnoitalijanski način političnega nastopanja zrasel na naši zamejski njivi, ali pa je namig prišel iz slovenske desnice v Ljubljani, s katero ima SSk tesne stike in skupno politično vizijo. S tem bo morala leva sredina voditi računa tudi v bodoče, saj takemu naključnemu sopotniku ne gre vedno zaupati.