“FRUCTAL delavcem!”
PODRŽAVLJENJE SVOBODNEGA PODJETJA
V desetletjih samoupravljanja so strokovnjaki in zaposleni ter njihovi dobavitelji razvili zelo kakovostno podjetje. Slovencem beseda Fructal pomeni sinonim za vrhunsko kakovostne sadne sokove.
Do sprejema ustavnega zakona septembra 1990 so zaposleni v podjetju popolnoma avtonomno preko delavskega sveta upravljali svoje zelo uspešno podjetje. Samo zaposleni so bili udeleženi na 100 % dobičku. Samo njim so pripadali bonusi zlasti v obliki stanovanjskih kreditov, uporabe počitniških domov itd… {jcomments on}
18. avgusta 1990 je začel veljati zakon o prevzemanju podjetij po zaposlenih na podlagi dokapitalizacije samoupravnega podjetja z internimi delnicami. Če bi ta zakon obveljal bi lahko okoli 400 samoupravljavcev podjetje olastninilo tako, da bi npr. vsakdo vložil v podjetje eno letno bruto neobdavčeno plačo. Pridobil bi NAJMANJ 19.425 EUR kapitala. V podjetje pa bi prišlo okoli 7.770.000 EUR svežega kapitala. Zaposleni bi interne delnice plačali zlahka najkasneje v desetih letih predvsem iz svoje udeležbe na dobičku. Slovenski roparski in kontrarevolucionarni politiki so že septembra 1990 z ustavnim zakonom prepovedali uporabo zakona o internih delnicah.
Politiki, ki so prevzeli oblast leta 1990 so nerazdelno zasebno kolektivno lastnino Fructala brez posvetovanja s samoupravnimi lastniki in brez javne strokovne razprave podržavili s ciljem, da se samoupravljavce degradira v mezdne delavce domačih in tujih lastnikov ter tajkunov. Moralno načelo sovražnikov dobrih samoupravnih podjetij je bilo in je še dandanes: »Bolj kot so bili samoupravljavci uspešni gospodarji, bolj naj bodo kaznovani«! Veliko podjetij so politiki že uničili ali prodali tujcem. Na več načinov se dvajset let zavira pospešeno rast bivših samoupravnih podjetij.
Če bi obveljal za podjetje in slovensko družbo zelo ugoden zakon o dokapitalizaciji podjetij z nakupom internih delnic, bi imel dandanes vsak po stanju leta 2009 zaposleni v Fructalu d.d. najmanj 64.000 EUR kapitala. Ker pa bi bilo lahko podjetje zaradi priliva svežega kapitala še mnogo bolj uspešno bi bila vrednost tega kapitala še veliko večja.
Dokler ni prišlo do podržavljenja in odkupa kapitala po zunanjem lastniku je podjetje poslovalo z dobičkom. Novi lastnik pa podjetje hudo izčrpava tako, da mu zaračunava bistveno previsoko ceno nabavljenega blaga in tako, da se je moral Fructal d.d. prezadolžiti zaradi financiranja tajkunskih podvigov večinskega lastnika.
Fructal d.d. navzlic ogromni škodi, ki mu jo dela večinski lastnik dandanes iz poslovanja dosega okoli 3 mio. EUR čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2009 je znašala 42.238 EUR in je visoko nad slovenskim povprečjem. Čisti dobiček na knjigovodsko vrednost kapitala znaša okoli 12%. Gre za donosno podjetje.
Če ne bi politiki oropali Fructalovce bi vsak od 400 zaposlenih lahko vsako leto odločal o uporabi okoli 7500 EUR dobička. Če bi si izplačali samo 50% čistega dobička bi poleg sedanje zelo slabe plače prejel v povprečju vsakdo še najmanj 3750 EUR bruto dividende.
Amortizacija v vrednosti 3 mio EUR verjetno omogoča normalno obnovo proizvodnih sredstev.
Večinski lastnik bogati zlasti na podlagi zelo nizkih plač zaposlenih. Bruto stroški dela na zaposlenega so znašali leta 2009 okoli 19.452 EUR letno ali 1621 EUR mesečno. Večinski del celotne dodane vrednosti si prilašča zunanji lastnik.
Upokojeni Fructalovci bi sedaj zapuščali podjetje s tolikšnim kapitalom, da bi lahko do smrti prejemali letno okoli 3000 EUR dodatne pokojnine.
UTOPIJA ODKUPA FRUCTALA
Župan občine Ajdovščina g. Marjan Poljšak se ukvarja s organiziranjem Fructalovcev s ciljem, da se odkupi Fructal d.d. od sedanjega večinskega lastnika. Večinski lastnik upošteva le ponudbe za odkup celotnega deleža verjetno za ceno okoli 30 mio EUR. Omeniti velja, da je zunanji lastnik svojo kupnino ko je Fructal kupil za 27 mio EUR že pobotal s z izčrpavanjem kupljenega podjetja. Sedaj hoče še enkratni zaslužek. Ta večinski lastnik ni razvijal trga. Fructalu se zelo slabo piše, če ne bo bistveno povečal trg. V ta namen mora vložiti velik kapital.
Če bi želeli Fructalovci kupiti za 30 mio EUR svojo oropano lastnino bi morali vzeti kredit v vrednosti 30 mio EUR glavnice in dodatno plačevati še obresti v vrednosti preko 7%. Če bi ga želeli odplačevati samo iz dobička bi šel za ta nakup ves bodoči dobiček vsaj 15 let.
Če Fructal d.d. ne bo vlagal večino bodočega dobička v razvoj trga in tehnologije bo zelo hitro zašel v težave in o dobičkonosnem poslovanju se lahko samo sanja. Dobička preprosto ne bo.
Če bi se zagrizeni svobodnjaki Fructalovci odločili, da bodo svojo lastnino kupovali tako, da bodo za odplačevanje kredita uporabili npr. 10% svojih mesečnih neto plač, ki so povprečne vrednosti okoli 1000 EUR bi moral vsak zaposleni plačati 75.000 EUR za glavnico in še veliko za obresti. Samo za glavnico bi šlo 10% neto plače 62,5 let oziroma z obrestmi vred bi zaposleni glavnico in obresti plačevali najmanj 70 let. Država bi dobivala prispevke od vsakega zaposlenega v vrednosti preko 40.000 EUR oziroma strošek podjetja in zaposlenih za odkup Fructala bi skupno znašal okoli 50 mio EUR.
Srečna država in srečen večinski lastnik toda ubito podjetje!
FRUCTAL PRIPADA FRUCTALOVCEM IN PRIMORSKIM SADJARJEM
Moralno, pravno in ekonomsko edini realni način pospešenega razvoja Fructala je mogoč, če se z zakonom izvede denacionalizacija podjetja in če se podjetje dokapitalizira.
Okoli 6% delnic Fructala je še v lastnini zaposlenih. Zaposleni imetniki delnic naj zadržijo vse upravljavske in materialne pravice na delnicah.
Večinskemu zunanjemu delničarju naj se delnice pretvorijo v prednostne neglasovalne imenske prosto prenosljive delnice z zajamčeno minimalno dividendo. Minimalna zajamčena dividenda naj po zakonu znaša 50% čistega dobička, ki ga je družba dosegla v poslovnem letu 2010, vendar ne sme presegati vrednosti 3,5% na knjigovodsko vrednost kapitala družbe.
Ker je večinski lastnik družbo Fructal d.d. izčrpaval in je zato podjetje poslovalo z izgubo minimalne zajamčene dividende v družbi Fructal d.d. ni mogoče zagotoviti.
Vsem delničarjem naj se po zakonu sicer najprej izplača minimalna dividenda. Če družba izplača višji dobiček se najprej vsem imetnikom delnic izplača enaka vsota toda vsem največ razlika do 25% vsega preostalega dobička namenjenega izplačilu dobička.
Ves preostali dobiček namenjen izplačilu dividend se razdeli samo med zaposlene partnerje, upokojence družbe in vlagatelje svežega kapitala.
Država naj pridobi finančna sredstva po najbolj ugodnih pogojih in jih ponudi v obliki kredita vsakemu zaposlenemu zato, da lahko dokapitalizira svoje partnersko podjetje vsaj do višine svoje enoletne bruto plače. Krediti naj se začnejo odplačevati čez tri leta in naj se plačujejo več kot deset let.
Ker je tajkunski lastnik, ob mirnem soglasju vseh politikov, družbi Fructal d.d. naredili veliko škodo in jo je prezadolžil naj, država prevzame obveznost vrnitve vsaj 50% kreditov.
Samo sedaj zaposleni v podržavljenih samoupravnih podjetjih naj pridobe z zakonom o denacionalizaciji pravico, da kupijo delnice na podlagi dokapitalizacije najmanj v vrednosti svoje bruto plače, inovacij, regresa in drugih prejemkov za delo, ki so jih dosegli v poslovnem letu 2010. Izplačila plač, ki bi se uporabila za tak nakup kapitala naj bodo oproščena plačevanja prispevkov in davkov ter naj predstavljajo popolno dohodninsko olajšavo. Za kupnino za delnice se lahko uporabi vsa dividenda, ki jo dobi zaposleni partner iz kupljenih delnic nato polna bruto plača plus regres, plus plačila inovacij. Vsi ti davčno razbremenjeni prejemki skupno pa ne smejo presegati pri nobenem zaposlenem vrednosti petkratnika povprečnih prejemkov zaposlenih v družbi.
Samo zaposleni naj pridobe z zakonom o denacionalizaciji pravico, da vplačajo delnice po ceni nominalne vrednosti osnovnega kapitala družbe.
Tisti zaposleni, ki so delnice Fructala d.d. prodali naj imajo pravico do zmanjšanja popusta pri nakupu novih delnic družbe. Najbolj zvesti Fructalovci, ki so delnice zadržali naj imajo pravico do večjega nakupa delnic po nominalni vrednosti delnice.
S tako pridobljenimi delnicami naj imetniki razpolagajo šele po 6. mesecih ko podjetje zapustijo ali gredo v pokoj. Poslovodni delavci pa smejo s svojimi delnicami razpolagati šele po 18. mesecih odkar so prenehali opravljati poslovodno funkcijo.
Ker s tem premoženjem vsi zaposleni partnerji jamčijo zunanjim lastnikom, da bodo dobro gospodarili naj imajo zato zaposleni tudi bistveno večjo pravico do udeležbe na dobičku družbe. Delnice partnerjev se prenašajo le s soglasjem uprave družbe.
STRATEŠKI LASTNIKI SO AKTIVNI ZAPOSLENI SOLASTNIKI
Gre za načelo, da partnersko družbo upravljajo iz generacije v generacijo le aktivni zaposleni partnerji. Vlogo strateškega lastnika opravljajo aktivni zaposleni partnerji. Ta družba ni naprodaj. Stabilna so delovna mesta partnerjev, proizvodni program pa se stalno prilagaja povpraševanju na trgu.
Menim, da bi veljalo pod pogoji kot veljajo za zaposlene omogočiti nakup glasovalnih delnic tudi dolgoročnim dobaviteljem sadja. V tej dejavnosti velja razvijati dohodkovne urejene odnose med vsemi udeleženci poslovnih procesov vključno s finalistom oziroma veliko trgovsko hišo kot je npr. Mercator d.d..
Fructal d.d. ima preveč kratkoročnih obveznosti. Verjetno bi bilo smiselno del vplačanega kapitala uporabiti za vrnitev kreditov večji del sredstev pa bi se vlagalo v razvoj trga. Fructal d.d. naj bi kot dolgoročni partner sodeloval pri dokapitalizaciji Mercatorja d.d. ali drugega finalista trgovca.
Če je mogoče iz rednega poslovanja dosegati okoli 3 mio. EUR čistega dobička bi po mojem predlogu udeležbe na dobičku zaposlenim pripadalo 75% oziroma 2.250.000 EUR letno čistega dobička ali 5.625 EUR na vsakega zaposlenega. Če bi se 50% dobička zadržalo 50% pa izplačevalo, bi vsak zaposleni v povprečju prejel okoli 2812 EUR bruto dividende. Tako, da bi lahko kredit, ki bi ga prevzel za nakup delnic brez težav vrnil v desetih letih. Zunanji lastnik pa bi prejel 750.000 EUR dobička oziroma 375.000 bruto dividende. Na podlagi množične solastnine kapitala bi se v družbi ponovno uveljavila prevlada premožnega srednjega družbenega sloja. Najbolj kakovostno pa je življenje v tistih družbah kjer so socialne razlike male, kjer ni nezaposlenosti oziroma tam kjer imajo glavno besedo v družbi pripadniki srednjih družbenih slojev.
Pravično bi bilo, da bi država podjetje v celoti vrnila zaposlenim. Menim pa, da je morda bolje, da se med interesi sedanjih zunanjih »lastnikov« kjer gre v glavnem za 1.3000.000 državljanov, ki so vlagali certifikate v PID-e in notranjimi lastniki doseže kompromisna rešitev. Zakon o denacionalizaciji pa naj omogoči pospešen razvoj Fructala d.d. ter poveča število stabilnih delovnih mest v Fructalu. Zagotovi naj se kakovostna pridelava sadja na Vipavskem, zagotovljen odkup in solidno plačilo slovenskim sadjarjem.
Fructalovcem pa priporočam, da gredo pogledati v sosednjo Idrijo kako tam uspešno delujejo podjetja, ki so jih za visoko plačilo odkupili zaposleni.
V Ljubljani, dne 01.06.2011
Prof.dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog
