Gadafi je mrtev. Ubili so ga, ne ve se kdo, potem ko so ga zajeli v rojstnem mestu Sirte. Baje so kolono, v kateri se je peljal, napadli NATO-vi helikopterji. Ranjen v nogo se ni mogel več premikati. Zajeli so ga oboroženci Jibrilove “začasne vlade” in ga ubili s strelom v glavo. 

{jcomments on}

 

Značilno. Očitno je, da je bil tak ukaz. Da bi ne spegovoril pred morebitnim sodiščem in povedal nekaj, kar bi zanimalo svetovno javnost. Naprimer o zbitju civilnega letala nad Ustico leta 1981… 

Kakorkoli že, Gadafi je bil diktastor, toda boril se je proti imperializmu. Sedaj je Libija v rokah NATO in njenih kvizlingov, kot je Jibil, bivši Gadafijev pravosodni minister, sedaj poveljnik nove vlade. Jibril je še pred kratkim hvalil italijanski kolonializem, ki je Libijce spravljal v lagerje, njihovega voditelja Omarja Muktarja pa pri osemdesetih letih starosti sramotno obesil. 

Libija bo odslej spet kolonija naftnih multinacionalk. Na demokracijo bo najbrž še dolgo čakala, kakor čakajo v Tuniziji in Egiptu, kjer so bile “mediteranske” revolucije že spomladi, ko so ljudi opeharili in jim obljubljali svobodo, sedaj pa jim vladajo vojaki.