V Devinu poteka deželni kongres Slovenske skupnosti, ki sedaj povsod poudarja, da je „zbirna stranka Slovencev v Italiji“.
Gre za nesramno ponavljanje gesla južnoptirolske SVP, ki je zares zbirna stranka, saj zbira več kot dve tretjini glasov nemško govorečih volilcev v bocenski pokrajini, medtem ko Ssk zbira kvečjemu četrtino, morda tudi manj slovenskih glasov. Sicer bi morali sklepati, da nas v deželi FJK ni 70 ali 90 tisoč, kot trdimo in kot nam priznava celo italijanske notranje ministrstvo, pač pa kakih 10 do 15 tisoč…
Ssk je v svojih političnih izbirah dokaj dvolična. Je tesna zaveznica Demokratske stranke, s katero ima nekakšen federativni dogovor. Njeni kandidati povečini nastopajo na listah DS, v deželo pa je njihov deželni svetnik izvoljen na osnovi posebne pogodbe, ki jo dopušča volilni zakon, po katerih Ssk izkorišča tudi glasove DS, sicer bi ne imela zadostnega kvocienta. Kljub temu pa Ssk nenehno polemizira z DS in še posebej z njenimi slovenskimi člani, začenši s senatorko Blažinovo. Ssk namreč raje sodeluje z drugimi manjšinskimi strankami, kar je tudi pravilno in koristno. Žal pa tudi mežika na sredino in desnico, če bi ji kakšna korist prišla tudi s te strani. Njen deželni tajnik Terpin je večkrat poudaril, da bi najraje videl, če bi Ssk kot „zbirna stranka“ imela dovolj glasov, da bi bila všeč tako levici kot desnici in bi Ssk se pogajala z vsemi, da čimveč iztrži. Da nam je desnica doslej stregla po življenju pa Ssk največkrast pozabi.
Različne so tudi politične opredelitve Ssk na Goriškem in Tržaškem. V Posočju je namreč Ssk še vedno ujetnica časov hladne vojne in polemizira z levico, medtem ko na Tržaškem včasih tudi sodeluje. V glavnem pa je zaveznica levosredinskih navez. V Benečiji Ssk ni zakoreninjena in nastopa zgolj simbolično. Nekaj več somišljenikov ima le v Kanalski dolini.
To so, torej, nedorečenosti Ssk. Priznati pa ji je treba, da (najbrž zaradi spoznanja, da je prešibka) dosledno zagovarja načelo manjšinske zastopanosti. V deželi ji je uspelo, tudi po zaslugi leve sredine, na vsedržavni ravni pa je vprašanje sedaj skrajno komplicirano in aktualno.
Možno je namreč, da bomo čez leto dni volili z novim sistemom, o katerem se sedaj dogovarjajo parlamentarne stranke. Komunistov med njimi ni, saj so bili izločeni s „Porcellumom“ in njegovim visokim vstopnim pragom.
Govori se o vračanju k neki proporčnosti s sistemom, ki spominja na volitve pokrajinskih svetov, le da bi v okrožjih imeli tudi preference. Zagotovljena naj bi bila tudi pravica do „tribune“ za manjše stranke, kar odpira vprašanje zastopanosti slovenske manjšine, kakor ga omenja tudi bzaščitni zakon.
Ssk je znana tudi po tem, da je aktivno posegla v volilno kampanjo v Sloveniji in sicer z odkrito podporo Janševi desničarski SDS. Sedaj, ko se zdi, da bo Janša spet predsednik vlade, bo Ssk brez dvoma zaostrila svoj pritisk znotraj naše manjšine, kot je prišlo že do izraza z zahtevami SSO glede Primorskega dnevnika in imovine.
