Vse kaže, da se partnerji zloglasne koalicije ABC (Alfano, Bersani, Casini) zares dogovarjajo o ustavni in volilni reformi. Kotz običajno, gre za kupčkanje pod režijo in nadzorom “velikega starca” na Kvirinalu. Predmet kupčije je sprememba parlamentarnega bsistema in – po možnosti – likvidacija opozicije, v zameno za Berlusconijevo imuniteto, morda celo z imenovanjem za dosmrtnega senatorja.

{jcomments on}
Poglejmo, o čem so se (baje) že dogovorili. Najprej bi določili rok spreminjanja ustave, ki bi tokrat bilo zares, daj bi v parlamentu imena koalicija ABC dvetretjinsko večino in bi torej bil referendum nepotreben.
Predsedniku vlade bi dali veliko oblasti. Sam bi imenoval in zamenjal ministre, kar je bilo prej v pristojnostih državnega poglavarja. Premier bi tudi predlagal državnemu poglavarju razpust parlamenta in nove volitve. In kako bi ga zamenjali? Samo s konstruktivno nezaupnico, se pravi podpisi večine članov parlamenta, ki bi obenem določila tudi novega premierja.
Parlament bi skrčili za četrtino. Tako bi dokazali javnemu mnenju, da se politika moralizira. Odslej torej 500 poslancev in 250 senatorjev. Zbornico bi neposredno volilo ljudstvo, medtem ko bi senat (skorajda brez pristojnosti) volili deželni sveti.
Posledica krčenja članov parlamenta bi bil novi volilni zakon. Berlusconi kajpak drži ostale za vrat, saj pravi, da bo sprejel novi volilni zakon samo, ko bo ustavna sprememba o novih pristojnostih premierja in krčenju števila parlamentarcev prvič sprejeta v obeh vejah sedanjega parlamenta in bo torej prešla polovico svoje poti.
In kakšen naj bo novi volilni zakon? Nekaj se je že izvedelo. Predvsem bo podoben nemškemu. Torej polovico poslancev bi izvolili v volilnih okrožjih, drugo polovico pa na listah, morda celo s preferencami. Morda, ker del Demokratov temu nasprotuje.
Nobene vnaprejšnje koalicije. Vsaka stranka želi imeti proste roke, da po volitvah sklepa zavezništva s komerkoli. PDL z Ligo, PD s Casinijem in Finijem. Da bi ne prišlo do pojavov “bigamije” govorijo celo o tem, da bi bile dovoljene koalicije samo treh strank in nič več. IDV in SEL se torej lahko obrišeta pod nosom.
Vstopni prag naj bi bil 5%, o pravici do tribune (1 senator in 2 poslanca za manjše stranke pod pragom) se več ne govori.
V teh pogojih je težko misliti, da bodo v koaliciji ABC pomislili na pravico narodnih manjšin, in slovenske še posebej, do svojega zastopstva. Kljub določilom zakona št.38 iz leta 2001.