O volilnih izidih smo brali v časopisju. Tu objavljamo le krajša razmišljanja o nekaterih posebnih pojavih v naši gluhi lozi.
{jcomments on}
Rezultat v Devinu-Nabrežini je zadovoljiv. Vlado Kukanja, zmagovalec primarnih volitev, je župan. Po tolikem času spet izraz leve sredine, ki govori oba jezika občanov. Zmagali smo vsi, od komunistov do Ssk, od demokratov do Vendolovih pristašev, ker smo bili tokrat enotni.
Zmagali smo kljub natolcevanjem in fantapolitičnim špekulacijam znanega kronista Primorskega dnevnika, ki se mu je zdelo potrebno, da pred volitvami vrže kamen v vodo in upa, da bodo koncentrični valovi odplavili ta rezultat. Sedaj se dela, kakor da se ni nič zgodilo.
Analiza volitev v Devinu-Nabrežini nam vendar pove tudi bridko resnico, da bi desnica najbrž zmagala, če bi nastopila enotno, kot je – naprimer – v Gorici. Dejstvo, da so Severna liga in druge skupine šle same, je očitno omogočilo zmago enotne leve sredine. Skratka, enotnost se splača. Seveda, če je enoten tudi program…
***
V Gorici je zmagala enotna desna sredina z županom Romolijem. In to v prvem krogu, kar pomeni, da je prejel več kot polovico izraženih glasov. Njegov levosredinski tekmec Cingolani je prejel komaj tretjino glasov in se je moral sprijazniti s porazom.
Takoj so se oglasili šakali. Deželni tajnik Ssk Terpin je izjavil, da je bil Cingolani zgrešen kandidat, svoje goriške somišljenike pa je okrcal, češ da so ga podprli že na primarnih volitvah. Tedaj je sam molčal, sedaj pa pravi, da je potihem podpiral Collinija. Bo že res, vendar o tem malokdo ve.
Ni lepo skakati z voza, s katerim si se udobno peljal. Ssk je tudi nehvaležna, saj je na listah demokratov izvolila kar največ svojih svetovalcev. Slovenski demokrati so izvolili enega, medijsko podprtega Peterina, ostale pa so izvolili s svojimi preferencami prav Terpinovi somišljeniki. Italijanski demokrati so tako v manjšini, kar priča tudi o usadu njihovih glasov za DS.
Terpin pravi, da bi morali pobudo prevzeti goriški Slovenci. Seveda je to propaganda, ker po toči zvoniti je prepozno. Ali pa je Gorica bila le generalka za deželne in parlamentarne voltive, ko Slovenci v DS ne marajo povezave s Ssk, slednja pa izsiljuje, češ da ne bo podprla parlamentarne/ga kandidata/ke DS, če ji ista stranka ne bo dala jamstev za ponovno izvolitev Igorja Gabrovca.
Kaj pa levica? Povejmo tudi mi, da bi najbrž bil Andrea Bellavite boljši županski kandidat, oziroma, da bi lahko zmagal. A mu na primarnih volitvah ni uspelo, ker mu je del levice obrnil hrbet. Kdo? Tista SEL, ki deluje predvsem kot rezervno kolo Demokratske stranke in upa, da bo jedla drobtinice z njene mize. Ljudje so občutili razcepljenost levice in Bellative je pogorel. Rezultat je znan.
A to ni vse. Levica je šla na volitve razdeljena. Zaman so bili poskusi, da bi sestavili skupno listo vseh levih sil (Zveza levice, Forum, SEL in IDV), kakor tudi ni prodrl predlog, naj bi Bellative kot neodvisen nastopil na listi Zveze levice, morda celo kot nosilec liste. Ker so bili glasovi proti takemu dogovoru tudi v samem Forumu se je Bellative kandidaturi odpovedal. Škoda. A tudi v tem primeru velja, da po toči zvoniti je prepozno.
***
V Krminu slavi Luciano Patat svojo drugo zaporedno zmago s svoji levo, protifašistično in okoljevarstveno občansko listo, ki jo je podpirala tudi komunistična levica. Tudi tako, da svojih list ni predložila, volilce pa pozvala, naj podprejo Patatovo župansko kandidaturo.
Proti Patatu se je združila „sveta aljansa“, ki so jo vodili demokrati skupaj s SEL in IDV. Njihovi kandidatki je sedanji župan svoj čas ponudil zavezništvo in podžupansko mesto, da bi čez pet let bila naravni kandidst za županjo. A so demokrati odklonili. Hoteli so Patatovo glavo in se sedaj grizejo.
***
V Škocjanu ob Soči se je zgodilo nekaj, kar bi se utegnilo v večjem merilu zgoditi v Genovi ali v Palermu. Nameč to, da demokrati računajo na podporo desnice proti kandidatom, ki so preveč na levi.
V tej občini, ki je bila tradicionalno „rdeča“, so demokrati pred petimi leti vsilili županjo Caruso, ki je bila pristna demokristjanka in je metode te stranke uvedla v svojo upravo. V levosredinski koaliciji ni bilo soglasja predvsem kar zadeva velešpekulacijo z gradnjo novega veletrgovskega centra, za katero so stali veliki interesi. Zato je levica – od komunistov do SEL, IDV in občanske liste bivših levih demokratov – nastopila s svojim županskim kandidatom, mladim komunistom Bullianom. Zbral je kakih 44% glasov, a ni zmagal, ker so demokristjanko Caruso podprli volilci desne sredine. Združili so se proti „rdeči nevarnosti“ vedoč, da sami nimajo možnosti zmage. Kaj bodo sedaj dobili v zameno, ne vemo. Vendar tudi tu velja pregovor, da niti mačka ne vije repa zastonj.
***
Še dve besedi o Beppeju Grillu, ki je s svojo protestniško listo petih zvezdic prodrl v politični prostor in osvojil veliko število glasov nezadovoljnih in razočaranih, predvsem na desnici, na račun Pdl in Lige, a nekaj tudi na levi, čeprav je del levičaskih volilcev sklenilo, da se volitev ne udeleži.
Naloga levice je sedaj, da se pred parlamentarnimi in deželnimi volitvami čimbolj zedini in pripravi na spopad, kajti Grillovi glasovi so le krik protesta, v resnici pa ne gradijo. Razumeti pa je treba vzgibe tistih, ki so ta protestni glas oddali.
Priznati moramo (ali pa si delamo utvare?), da med Slovenci doslej nismo zabeležili velike podpore temu demagogu, ki mu je glavno politično orožje groba psovka.
