Tržaški občinski svet je ob dobrohotnem vzdržanju desnice in nasprotovanju levice z glasovi demokratov odobril načrtovano hitro železnico (TAV) pod Krasom. Dodal ej nekaj pripomb, ki pa soglasja ne spremenijo, saj vemo, kaj bosta z njimi naredila dežela in rimska vlada.
{jcomments on}
Cosolinijeva večina se je vsekakor požvižgala na mnenja okoliških rajonskih svetov, ki načrtu nasprotujejo, kakor mu nasprotujejo prebivalci Krasa in okolice. Ne gre samo za razsipen in nepotreben načrt, pač pa tudi za nedorečenost okoljskih problemov, kakor bi bilo odvažanje materiala iz izkopov pod kraškimi vasmi. Že res, da Cosolini in njegovi trdijo, da bo železnica nared šele čez dvajset let, če bo. Je pa res, da bodo medtem veljale omejitve glede razvoja vasi in okolice. Ljudje bodo vsekakor prizadeti.
Pri vsem tem ima glavno krivdo Demokratska stranka, ki je TAV vsiljevala še v časih Illyjeve deželne uprave z odbornikom Sonegom, znanim kot “Atila južne Furlanije”, sedaj pa se je njena deželna tajnica in sedaj še kandidatka za predsednico deželne vlade Debora Serracchiani drži kakor pijanec plota. Zanjo je to ključna točka njenega deželnega programa, ki izključuje zavezništvo s strankami, ki TAV nasprotujejo.
Pri tem je smešno to, da deželna DS podpira TAV, medtem ko ji nasprotujejo levosredinski upravitelji v Doberdobu, Nabrežini, Zgoniku. Tudi DS iz Veneta ji nasprotuje.
Da o tem, kako TAV sedaj opuščajo prvotni pobudniki, od Portugalcev in Špancev do Nemcev in Francozov in da mu nasprotuje tudi Slovenija, si lahko predstavljamo le, da bodo (če bodo) vlaki tekli 250 na uro med portogruarom in Tržičem. Zato pa hočejo spremeniti naše kraje v novo Dolino Suse, ki je že nekaj let vojaško okupirana in pod trdim nadzorom policije, ki zatira vsako nasprotovanje domačinov.
Svoje sogdlasje TAV je izrekel v imenu demokratov v občinskem svetu Stefano Ukmar, ki je na dan povlekel staro lajno o te, da kritiki načrta TAV so v bistvu proti napredku, kakor kočijaži v minulih stoletjih proti železniški povezavi z Dunajem, ki je – mimogrede – ni več, kakor ni več vlaka za Ljubljano ali Celovec…
S podobnimi argumenti so svoj čas razlaščali za naftovod SIOT, ki je – kot znano – prinesel blagostanje le paru posameznikov, prebivalcem Brega in Krasa pa nič.
Če nameravajo s takimi argumenti voditi volilno kampanjo na prihodnjih volitvah, lahko demokrati računajo na gotov neuspeh.