Kaj nam sporočajo izidi volitev na Siciliji?

Piše Stojan Spetič

Sicilske volitve so zgovorne. Vredno je, da se zamislimo in jih analiziramo. Prvi podatek, ki bije v oči, je dejstvo, da je več kot 53% volilcev ostalo doma. Če jim dodamo volilce Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla ugotovimo, da je 2/3 volilcev izreklo nezaupnico strankam in celotnemu političnemu sistemu.


{jcomments on}

 

Težko se je znebiti vtisa, da stoji za tem tudi mafija, ki tokrat ni vedela, koga naj podpre. V preteklosti se je zgodilo, da je desnica pobrala vse razpoložljive mandate. 

Druga ugotovitev je, da je zmagal Rosario Crocetta, ki bo novi predsednik deželne vlade. Crocetta je bivši komunist, sedaj član demokratov, ki je znan kot zagrizen borec proti mafiji, še ko je bil župan v Geli.  Kljub tem značilnostim, pa se je povezal v zavezništvo s Casinijevimi demokristjani, ki jih je do nedavnega vodil sedaj zaprti Toto Cuffaro. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da je Crocetta ponujal zavezništvo tudi skrajni levici (od Vendolejeve Sel in Di Pietrove Idv do Zveze levice in zelenih), a so vsi odklonili, prepričani, da bo njihova “Siriza” v sicilski omaki gotovo premagala zavezništvo Pd-UDC, a se to ni zgodilo.

Skrajna levica je bila poražena. Zbrala je nekaj več kot 6% glasov, ni pa izvolila nikogar, ker se je na volitve predstavila z dvema ločenima lisrtama: IDV in Levico, ki ločeni nista presegli volilnega praga 5%. Skupna kandidatka, voditeljica FIOM Marano, je tako postala doma.

Zmagovalec je Beppe Grillo s svojim Gibanjem 5 zvezd, ki mu gredo glasovi vseh nezadocvoljnežev, čeprav v resnici ne ponuja ničesar konkretnega. Criocetta nima v deželnem parlamwentru prave večine in jo bo moral iskati na desni, kar vodi k hujšim kompromisom.

Sicilijo sedaj vsi komentirajo kot dokaz, da ni rešitve mimo sredine in zavezništva med zmernimi reformisti in konzervativnimi sredinci.   Prava mana za Renzije in Montije.

Levica se mora sedaj resno vprašati, kar storiti. Sama ne gre nikamor, niti v preobleki. Potrebbuje enotnost in pripravljenost na sodelovanje. Nadaljnjih pet let izven parlamenta je lahko zanjo usodnih.