Kandidatne liste Državljanske revolucije (Rivoluzione civile), ki jih vodi palermski sodnik Antonio Ingroia’ so zdaj znane in aktivisti levice bodo morali do nedelje 20.januarja zbrati nekaj več kot 1200 podpisov zanje. Zbiranje podpisov, kljub mrazu in snegu, je obvezno za majhne in nove stranke, ne pa za velike, kot sta Demokratska stranka ali Berlusconijevo Ljudstvo svobode. Med slovenskimi volilci samo lista Ingroia – Državljanska revolucija zbira podpise, kar pomeni, da jo lahko podprejo tudi volilci SSk ali Demokratske stranke, ki nekaj dajo na demokracijo in pravico do soudeležbe na volitvah. 

Za poslansko zbornico je na listi 13 kandidatov. Prvi trije so vsedržavnega značaja in imajo možnost kandidirati tudi v drugih deželah. To so, kajpak, sodnik Antonio Ingroia, časnikar Sandro Ruotolo in vseučiliški profesor Alberto Burgio. Sledijo “domačini”: na četrtem mestu Boris Kobal, nato Kristian Franzil, Julia Filingeri, Nicola Pissas,  Elena Caccamo, Aligi Di Biaggio, Rita Orecchio, Claudia Cernigoj, Alessandro Grando, Gabriella Zamperla. Za senat pa so kandidati: Marino Andolina, Isabella Sartogo, Paolo Bassi, Bruno Savino, Rossano Bibalo, Jole Clarini. Izpadla je kandidatka, ki so jo pomotoma vključili v listo, čeprav ni dosegla 40 let starosti, kakor predvideva zakon. 

Bralci bodo gotovo ugotovili, da kandidati niso poklicni politiki, niti strankarski funkcionarji, pač pa predvsem ljudje, ki se borijo na svojih delovnih mestih ali na področjih kulture, znanosti in družbe nasploh. 

Kar zadeva Borisa Kobala je logično, da ima nekaj možnosti za izvolitev, če bo lista prejela dovolj glasov in bodo prvi trije sprejeli izvolitev drugje, kar je tudi možno. Kobal bo, tako so nam zagotovili, kandidat tudi v neki drugi džeeli, bržkone v Laciju.

Lista je zategadelj slika ljudstva in, če lahko uporabimo prispodobo, ponižanih in razžaljenih, oziroma tistih, ki se zanje borijo. To je torej smisel združevanja levice v Državljanski revoluciji.