Zdelo se je nemogoče, a se je vendar zgodilo. Poslanska zbornica je takorekoč zadnji dan dela po razpustitvi parlamenta in razpisu novih volitev sprejela ustavni zakon, ki je skrčil od 59 na 49 število članov deželnega sveta Furlanije Julijske krajine. Aprila bomo torej volili nov, okrnjen deželni zbor. Posledice so hude in niso bile še dojete v celoti. Nekateri mislijo, da gre za moralizacijo politike, a ni tako. Dejstvo je, da je ustavni zakon posredno zadal hudo rano ustavnim pravicam naše manjšine.

{jcomments on}

 

Za ustavni zakon o krčenju števila deželnih poslancev v treh deželah s posebnim statutom (Siciliji, Sardiniji in Furlaniji Julijski krajini) je v zadnjem, četrtem zaporednem glasovanju s trimesečnimi presledki, kar pomeni, da je ves postopek trajal dobro leto dni, glasovalo 397 poslancev, proti pa samo trije predstavniki narodnih manjšin, točneje južnotirolskih Nemcev in Frankoprovansalcev iz Doline Aoste, ki sploh niso bili prizadeti.

S strani slovenske manjšine, ki je bila pravno ranjena, pa nobenega glasu proti, če izvzamemo levico in Ssk. Slovenska senatorka je namreč dosledno glasovala za predlog krčenja, čeprav bi bila morala ukrepati povsem drugače in glasno zahtevati, naj se naša dežela obravnava kot ostali dve avtonomni deželi z narodnimi manjšinami.

Dejstvo je namreč, da ustavni zakon o krčenju števila svetovalcev za 20% ne jemlje v poštev Doline Aosta in Tridentinske Južne Tirolske, ker tu živijo priznane narodne manjšine. Zakaj v ta okvir ne spada tudi Furlanija Julijska krajina, kjer je ustavno priznana slovenska manjšina, zakonsko pa tudi furlanska in nemška, bi morali vprašati predvsem predlagatelje, se pravi „nenaravne zaveznike“ Bersanija in Berlusconija. Tem se očitno ni zdelo potrebno, da se tudi Furlaniji Julijski krajini prizna, da ima posebno avtonomijo prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, enako kot ostali dve avtonomni deželi alpskega loka.

Tako pa je naša dežela bila spet ponižana na raven, ki so ji pripisovali pred pol stoletja, ob njeni ustanovitvi, ko so govorili, da je „zadnja med avtonomnimi in prva med navadnimi deželami“ in dodajali, da njeni posebni avtonomiji botruje dejstvo, da so ji bila „odtrgana ozemlja na vzhodu“, misleč Primorsko in Istro. Da ustava v prehodnih členih izrecno omenja narodno manjšino raje zamolčujejo.

Krčenje števila svetovalcev je torej velik „vulnus“ ustavnemu duhu zaščite narodnih manjšin in bridko je spoznanje, da se je zanj še najbolj prizadevala t.im. Demokratska stranka, saj je v palačo Montecitorio zbobnala kar 93% svojih poslancev, da bi bil zakon potrjen s tako večino, da o njem ni več možen niti referendum (po 138. členu ustave) in začenja veljati takoj.

Kaj imajo pajdaši DS in Ljudstva svobode od tega? Predvsem zmanjšano zastopanost „motilnih“ strank opozicije, levice in narodnih manjšin. Slovencev bo v novem deželnem svetu govoto manj kot prej, morda samo eden ali dva. Časi, ko jih je bilo najmanj troje in celo pet, so minili za vekomaj. Manjšina brez svojih zastopnikov pa je kajpak šibkejša pred oblastjo, to čivkajo tudi vrabci na strehi in to dobro ve oblastvena DS, ki si manjšino želi podrediti v celoti in izničiti njeno vlogo samostojnega osebka.

Najbrž ni naključje, da „krovne“ organizacije, ki znajo dvigniti vik in krik vsakokrat, ko jim oblast odščipne nekaj denarja, sedaj molčijo, ko jim zanikajo ustavno dostojanstvo. Kako dolgo še?

Mi mislimo, da bi morali slovenski volilci kaznovati vse, ki so to svinjarijo zagrešili.