Vojaške enote atlantskega pakta že nekaj dni izvajajo manevre na Krasu in čez mejo s četami različnih narodnosti, helikopterji, letali, oklepniki in vse se zdi, da nihče o tem ne ve nič. Čemu vse to? Čemu tajnost? Koga mislijo braniti in pred kom? Ali pa gre samo za razsipavanje denarja, kakor da ga imamo v preobilju?

{jcomments on}

 

Medtem pa Debora Serracchiani prosi NATO, naj iz Motte pri Livenzi preseli v Gorico vojaško enoto, ki naj bi skrbela za popravljanje vojše škode v državah, ki so jih prizadeli z vojaškimi dejavnostmi. Skratka: najprej se bombardira neko državo (Jugoslavijo, Irak, Afganistan, Libijo in mord aše Sirijo), potem pa naj naši fantje gredo tja in popravijo storjeno škodo. Materialno, seveda, kajti ubitih ni mogoče oživljati… Seveda, pravi naša guvernerka, tako ščitimo in povečujemo delovna mesta. Nekako tako kot v Avianu, kjer ameriški vojaki dajejo veliko dela picerijam in so vsi zadovoljni, razen v Cermisu.

Ne glede na to bi bil skrajni čas, da Italija spoštuje 11. člen svoje ustave, ki zavrača vojno. Raje bi okrepili civilno zaščito, da bi popravljala škodo na potresnih območjih Emilije in Abrucov. Predsednica naše dežele naj raje misli na zdrav gospodarski razvoj in večanje števila delovnih mest. V Gorici in drugje. Mar ne?