Margherita Hack je prejšnje jutro za vedno zatisnila oči.Umrla je na kardiološkem oddelku katinarske bolnišnice, potem ko jo je nekaj dni prej obšla srčna slabost.Vedela je, da ji srce pri 91-tih peš in zdravniki so ji svetovali operacijo. Povedali so ji tudi, da bo morala po operaciji več tednov ostati v bolnišnici in nato nekaj mesecev na okrevanju, prav tako na bolniškem oddelku. Uprla se je in izjavila, da v tem primeru noče operacije, raje umre naravno. Na oddelku se je srečala z Borisom Pahorjem, ki mu je bila izrazila solidarnost, ko je tržaški občinski upravi zavrnil priznanje, ker niso hoteli omeniti fašističnega preganjanja Slovencev.
{jcomments on}
Smrti se ni bala. Kot je večkrat povedala, se je bala trpljenja, smrti ne. Kot prepričana ateistka je namreč poudarjalaa, da dokler ona živi, smrti ni, ko pa napoči smrt, nje ne bo več. Odredila je pogreb v strogo zasebni obliki in brez vsakršne ceremonije. Svojih 24 tisoč knjig je podarila občini, naj jih ima v javni knjižnici na razpolago vsem, ki bi jih radi brali.
O Margheriti je bilo napisanega marsikaj, vendar je – po našem mnenju – sramotno, da je večina časopisov zamolčala, da je bila prepričana komunistka, borka za drugačen, pravičnejši svet. Margherita Hack je v preteklih desetletjih večkrat kandidirala v Trstu, na upravnih volitvah, vedno za KPI.
Tajnik KPI Berlinguer ji je konec sedemdesetih let ponudi kandidaturo v evropski parlament, toda Margheriti je šlo za znanost in astrofiziko, zato je kandidaturo vljudno odklonila z izgovorom, da bi ne vedela, kam mačke in pse, ki so živeli pri njej.
Po razpustu KPI je Margherita nekajkrat kandidirala na listah Stranke komunistov, predvsem na deželnih volitvah v Laciju in Lombardiji. Obakrat je bila izvoljena, a je svoje mesto raje prepustila drugim. Kandidirala je predvsem zato, da bi s svojim imenom in pričevanjem povečala število glasov za komuniste. Zadnjič je kandidirala na listah Zveze levice in takrat je zahtevala, naj bo na plakatu tudi njena priljubljena mačka.
Margherita je bila prepričana antifašistka. Dolinčanom je gotovo ostala v spominu, ko je ob prazniku osvoboditve sprergovorila pred vaškim spomenikom padlim partizanom.
