V tržaškem pristanišču načrtujejo sedemmetrski kip nadškofu Santinu, človeku, ki je s svojim nacionalizmom zaznamoval predvojno in povojno obdobje v Istri in Trstu. Denar, baje celo evropski, daje stara deželna uprava Renza Tionda, a ga nova, levosredinska Debore Serracchiani ni preklicala. Dovoljenje daje pristaniška uprava, ki je še v rokah desnice. Tržaški župan Cosolini pa molči in oklleva. Zakaj ostali molčijo?
{jcomments on}
In vendar je ti več vprašanj, ki bi si jih morali postaviti in na katera bi morali odgovoriti. Zakaj kip cerkvenemu dostojanstveniku? Sai si je že sam zgradil svoj spomenik, arhitektonsko grdobo na Vejni. In si Santin res zasluži spomenik? Mar niso pred njim, daleč pred njim, zalsužni škof Bonomo, ki je Trubarja navduševal za slovenščino, in nato Luigi Fogar, ki so ga fašisti zapodili iz Trsta, ker je branil slovensko manjšino?
Zakaj ravno Santin, ki je bil prej politik kot škof? Kaj poreče zgodovinar Štefan Čok, sicer pokrajinski tajnik PD?