Vse je pripravljeno za ameriško-francoski napad na Sirijo. Vsak trenutek se lahko na Damask in druga mesta zruši na stotine raket in bomb. Imperialistična vojna naj bi odstranila Asadov režim, dejansko pa Obama tvega splošno vojno na Bližnjem vzhodu.

 

{jcomments on}

Pretveza za napad je ista kot pred četrt stoletja za napad na Irak, nato še drugič na Irak, na Afganistan, Libijo… Prav tako so utemeljevali napad na Srbijo.

Zgodovina je zgovorna. V Vietnamu so ZDA začele stopnjevanje bombardiranja severnega predela države, češ da so bile ameriške ladje napadene v Tonkinškem zalivu. Za Irak je ameriški obrambni minister Colin Powell pred skupščino OZN mahal epruveto, ki naj bi dokazovala, da Sadam Husein (kljub negativnemu mnenju inšpektorjev) poseduje kemijsko orožje za množično uničevanje. Pred nekaj leti je Powell osramočen priznal, da je zavestno lagal.

Pred tem, za prvi napad na Irak, so se sklicevali na domnevno morijo dojenčkov v porodnišnici v zasedenem Kuvajtu. Pa na z nafto onemogočenega kormorana, ki so ga slikali ob obalah Bretanije.

Tudi tokrat bodo za napad na Sirijo uporabili slike otrok, domnevno ubitih s strupenimi plini. Mednarodni opazovalci nimajo dokazov, da je šlo res za pline, niti da jih je uporabila sirska vladna vojska v okviru nekajletne državljanske vojne, ki jo netijo Saudska Arabija in emirati s pokroviteljstvom Zahoda.

Dejstvo pa je, da Zahod v tem primeru podpira skrajne islamske skupine fanatikov, med katerimi prevladujejo celice Al Qaede! Interesi naftnih družb se ne zmenijo za barvo zaveznika, kar pričajo krvavi dogodki v Libiji in Egiptu, kjer je lažna „arabska pomlad“ propadla.

Britanski parlament je odklonil podporo Cameronovi vladi, ki je Obami ponudila pomoč pri napadu. ZDA podpirata le Francija in, bolj potiho, Italija, kjer so ameriška oporišča že pripravljena na mobilizacijo. Italijanski vojaški poveljniki itak sodelujejo na srečanjih NATO, kjer skupaj s Turki načrtujejo napad.

Posledice napada so lahko zelo hude. Podporo Siriji obljubljajo Palestinci in libanonski Hezbolah, poleg tega pa še Iran, ki je država z jedrskim orožjem. Napadu nasprotujeta tudi Kitajska in Rusija, ki na Kavkazu čuti posledice islamskega terorizma.

Floskula o „reševanju demokracije“ je tokrat povsem neaktualna. Asadov režim ni demokratičen, ali vsaj nič manj kot ostali arabski režimi. Je pa laičen, kar pomeni, da ne dopušča verskih spopadov s sicer pluralni družbi, kjer sobivajo mohamedanci vseh vrst, kristjani in Kurdi kot samostojna skupnost. Režim se navdihuje pri načelih „arabskega socializma“ in izkazuje konkretno solidarnost boju Palestincev za neodvisnost. Tudi zato, ker Izrael že desetletja zaseda s svojo vojsko Golansko planoto, ki je sirska pokrajina.

KP iz vseh držav Sredozemlja in drugih krajev sveta so te dni izrekle svojo solidarnost s sirskim ljudstvom in pozivajo množice, naj se zoperstavijo imperialističnim skominam.