Sodišče v Mariboru je obsodilo sedem vstajnikov, ki so bili priprti na tretji mariborski vstaji na sedem mesecev zapora. Ker so sodelovali v skupini, ki je preprečila dejanje uradnim osebam. Po enomesečnem preventivnem priporu, ko je skorumpirana država Slovenija lanskega decembra kot talce držala dobro dvajseterico vstajnikov – talce, ker so njihov pripor podaljševali z utemeljitvijo, da vstaje še vedno trajajo – je to ponovna potrditev prave narave ti. pravne države. Ljudem preprečiti, da si ponovno povrnejo moč, ki jim je bila odvzeta v zadnjih dvajsetih letih “demokratične” privatizacije, razlaščanja in uzurpacije moči. S čimer so poteptali resnično demokratične aspiracije ljudstev, kot je prej uzurpacija moči s strani rdeče buržoazije in partijske birokracije poteptala resnično demokratične in osvobodilne aspiracije revolucionarnih množic, ki so vstale proti nacifašistični obliki kapitalističnega plenjenja.
{jcomments on}
Danes mediji z velikimi naslovi pišejo o podrobnostih sodbe obtoženim v zadevi Patria, medtem ko je novica o prvih političnih zapornikih, zaprtih sobojevnikih objavljena z malimi naslovi v lokalnih rubrikah ali v črnih kronikah. V tem lahko beremo zvijačnost kapitalističnega prava, ki s svojimi sodbami v imenu ljudstva utrjuje vladavino koncentracije lastnine in moči v rokah peščice. Prav je, da gredo skorumpirani politiki v zapor. Zaprtje vstajnikov pa bi moralo sprožiti takšno ogorčenje, da bi se razplamteli protesti za njihovo takojšnjo izpustitev. Zgolj vstaje lahko povrnejo odvzete moči, zgolj vstaje lahko povrnejo odtujeno, zgolj vstaje lahko izborijo možnosti za vse.
Današnja sodba mariborskega sodišča je kriminalizacija vstaj, kriminalizacija našega upanja, da bomo preprečili popolno socialno uničenje Slovenije in Evrope. Uničenje, ki ga kot zveste sluge finančnih trgov izvajajo politične elite EU in države Slovenije. Je kriminalizacija edinega učinkovitega odgovora na plenjenje, razlaščanje in edine učinkovite prakse povrnitve moči. Vstaje so odnesle Kanglerja in so odnesle Janšo. Sedaj morajo odnesti trenutno vlado in evropsko krizno diktaturo. Vstaje so rušilne, odnašajo slabe vladarje, zasedejo ulice, spodkopljejo odnose gospostva in gradijo nove stičnostnosti med mnogoterimi, s čimer gradijo zametke nove družbe, utemeljene na moči sedaj izkoriščanih in marginaliziranih. Zato so tarča represivnih in ideoloških aparatov kapitalistične države Slovenije. Ena ključnih tovrstnih operacij je kriminalizacija. In tisti, ki smo bili na drugi in tretji mariborski vstaji dobro vemo, da ni bilo krivih in nedolžnih. Bili smo ogorčeno ljudstvo, ki ni ubogalo ukaza iz policijskega helikopterja, da se razidemo. Bili smo ogorčeno ljudstvo, ki je branilo svojo neodtujljivo pravico do svobodnega združevanja in izražanja, ki je napodilo slabo vlado, da bi zgradilo drugačno družbo. Družbo, v kateri se ne rešuje bank, ki nas ropajo, ampak delavca, podjetnico, študenta, kmeta, mamo, prekerca, nezaposlenega, Družbo, ki ni zapor – na mariborskih vstajah se je skandiralo, da je Maribor zapor -, ampak vključujoča solidarnostna skupnost, ki omogoča rast vseh. Vsi smo bili del skupine, ki je preprečevala delo uradni osebi, vsak med nami je po svojih zmožnostih branil herojsko mesto, ki je vsem pokazalo, da lahko strmoglavimo uzurpatorje, izkoriščevalski sistem in da lahko zgradimo kaj boljšega.
Tovarišem, bratom, sobojevnikom v zaporu moramo sporočiti, da niso sami. Njihove družine, njihovi prijatelji morajo začutiti, da so del skupnosti, ki nikoli ne pusti na cedilu tistih, ki se borijo. Začutiti morajo, da imajo domovino. Ne domovino, kot jo slikajo uzurpatorji. Domovino ekskluzivizmov, izključevanja, privilegijev, teptanja tistih, ki imajo manj moči, ampak domovino dostojanstvenih, enakih, svobodnih v razlikah. Domovino za vse in vsakogar, ki jo šele moramo začeti graditi. Da se bomo dobro počutili, ko bomo kot revolucionarna indijanska zapatistična ljudstva zaprisegli: “Živimo za domovino, umremo za svobodo!” Zaradi tovarišev, bratov in sobojevnikov, ki jih je kapitalistična pravica poslala v zapor, smo v času mariborskih vstaj začutili domovino. Naša dolžnost je, da jo zgradimo. Za tovariše v zaporu, za vse brate in sestre, bojevnike in bojevnice. Združeni zahtevajmo izpustitev zaprtih vstajnikov! Združeni zgradimo resnično demokracijo in domovino!