Umrl je Mitja Ribičič. Rodil se je 19.maja 1919 v Trstu, sin mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, avtorja nepozabnega “Miškolina”. Zaradi fašizma se je njeova družina izselila v Jugoslavijo. Leta 1941 je vstopil v partizanske vrste in v KPJ. Konec vojne je bil oficir OZNE. Postal je član slovenske in jugoslovanske skupščine ter predsednik slovenskega in nato še jugoslovanskega izvršnega sveta (vlade). Bil je tudi predsednik ZKJ in slovenske SZDL. 

{jcomments on}

Pogostoma se je vračal k rojakom v zamejstvu, zadnjič na partizanskem slavju v Bazovici, kjer je tudi spregovoril. 

V letih po slovenski osamosvojitvi so mu očitali sodelovanje pri dachavskih procesih in povojnih izvensodnih pobojih, vendar je tožilstvo ustavilo postopek zaradi pomanjkanja dokazov. 

V sedemdesetih letih, ko so v Jugoslaviji bili obsojeni nekateri med pisatelji in publicisti, je zagovarjal tezo, da “se je treba proti knjigi boriti s knjigo” in ne z represivnimi ukrepi. 

Pogreb bo v strogo družinskem krogu.