Zbogom, tovariš Madiba

Nelson Mandela

V 95.letu stasrosti je umrl Nelson Mandela, junak boja proti amartheidu v Južni Afriki in njen prvi demokratični predsednik. Mandela je bil predsednik Afriškega narodnega kongresa, zavezništva gibanj črnopoltih narodov ter strank južnoafriške levice, med katerimi je prednjačila južnoafriška Komunistična partija s svojim pretežno belopoltim članstvom izobražencev, svobodnih poklicev in sindikalistov. Po njegovi smrti so objavili, da je bil Mandela član CK JKP.

{jcomments on}

 

Mandelo je režim obsodil na 27 let zaporne kazni, ki jih je prestal v otoškem zaporu Robben Island. Na pritisk domače in menarodne javnosti je bil izpuščen na svobodo v dneh, ko se je v Evropi rušil berlinski zid. Tistega dne, ko ga je policija pospremila iz ječe na prostost, so Nelsona Mandelo pričakali časnikarji. Za prvo tiskovno konferenco so pripravili lesen pult, na katerega je Mandela položil rdečo zastavo s srpom in kladivom, ki jo je hranil na prsih, nato pa izrekel zahvalo vsem svojim soborcem in tovarišem komunistom. Sceno so predvajale le redke televizijske hiše, v Italiji nobena. 

Mandela je postal prvi demokratično izvoljeni predsednik južnoafriške republike. Leta 1990 je za svoje zasluge prejel Leninovo nagrado, leta 1993 pa Nobelovo nagrado.

Mandela, z borbenim imenom Madiba, ostane mit boja za svobodo in enakopravnost, ki bo navdihoval ljudstva, ki se borijo za pravičnejši svet. 

 Nelson Mandela

(18. julij 1918‒5. december 2013)

“Nikoli nisem izgubil upanja, da se bo zgodila ta velika preobrazba. Ne samo zaradi velikih herojev, ki sem jih omenil prej, temveč zaradi poguma običajnih moških in žensk moje države. Vedno sem vedel, da globoko v vsakem človeškem srcu bivata milost in velikodušnost. Nihče se ne rodi v sovraštvu do druge osebe zaradi barve njene kože ali ozadja, iz katerega izhaja, ali njene vere. Ljudje se morajo sovraštva šele priučiti, in če se lahko naučijo sovražiti, se lahko naučijo tudi ljubiti, saj je ljubezen za človeško srce naravnejša kot njeno nasprotje. Celo v najbolj mrkih časih v zaporu, ko smo bili s tovariši potisnjeni do meja svojih zmogljivosti, sem v nekaterih paznikih videl odblisk človeškosti, nemara samo za sekundo, vendar je to zadostovalo, da me je pomirilo in me gnalo naprej. Človekova dobrota je plamen, ki ga je mogoče skriti, nikoli pa pogasiti.
Nelson Mandela, Dolga pot do svobode

Nelson Mandela. Eden ključnih borcev za človekove pravice in rasno enakopravnost. Nobelov nagrajenec za mir. Glasnik in gibalo nenasilnega upora proti apartheidu. Zapornik, ki so mu očitali sabotažo, izdajo in nasilno zarotništvo proti državi in ga zategavoljo obsodili na dosmrtno ječo. Vzgojitelj in vodja večrasne demokracije, prvi demokratično izvoljeni temnopolti predsednik (tedaj) Južnoafriške republike. Madiba. Človek.

Nelson Mandela je stopil, da bi hodil. Vzravnano hodil v spremstvu predirnega klica uporniške misli in ostrega sanjarjenja. Neomajen v zavezi živeti in dihati v iskanju osvoboditve je opustil brezplodno potrpežljivo, zmerno in skromno trkanje na zapahnjena vrata. Pričel je nove oblike političnega boja. Ne kot mesija, temveč kot človek, ki mu je bilo voditeljstvo zaupano vsled izjemnih okoliščin. Ne nazadnje je strmoglavljenje zatiranja odobreno od samega človeštva, je povedal. Z močjo, razumom in predanostjo je kljuboval preteči bakli z ironijo obsedene zgodovine.