V Heliosu, nedavno privatiziranem slovenskem podjetju, so že začeli z odpuščanjem delavcev. Službe naj bi izgubili predvsem delavci v režiji in zaposleni za določen čas. Novi lastnik, avstrijski holding Ring International, je tako kmalu po podpisu pogodbe o prodaji pokazal, da strah sindikatov in nasprotnikov prodaje ni bil prazen.
{jcomments on}
Bojazen, da bo prodaja zasebnemu lastniku prinesla nižanje delavskih standardov in odpuščanja, se zdaj tudi dejansko potrjuje. In to kljub zavezi novih lastnikov ob nakupu, da do odpušanj ne bo prišlo. Ironija je še toliko večja, saj je predsednik uprave holdinga Ring International Gerald Martens na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe zatrdil, da se utegne število zaposlenih v Heliosu celo povečati. Po formalnem prevzemu februarja morda odpuščanj res ne bo, saj jih zdaj izvaja kar stara uprava. Čeprav kupnina še ni plačana, je, glede na to, da je pogodba že sklenjena, lahko precej jasno, da uprava že deluje v skladu z interesi novih lastnikov.
Domžalski Helios je prvo privatizirano podjetje z vladnega seznama petnajstih podjetij, predvidenih za privatizacijo. Helios je mednarodno uveljavljeno in poslovno uspešno podjetje s približno 1.300 zaposlenimi v Sloveniji. Je tudi tehnološko visoko razvito podjetje s prepoznavno in kakovostno blagovno znamko in je podjetje, ki je močno vpeto v sponzoriranje lokalnega okolja, od športnih društev do centra za požarno varnost. Njegov kupec, Ring International, je od Heliosa precej manjše podjetje z manj kapitala in z manj priznano blagovno znamko. Za nakup si je Ring International potrebni kapital sposodil pri ameriškem skladu tveganega kapitala Blackstone, ki založeni kapital v čim krajšem času zahteva nazaj. Da bi jih kupec lahko poplačal, je prisiljen povečati dobiček v kupljenem Heliosu. Kot lahko vidimo, Ring International dobiček povečuje predvsem na plečih zaposlenih – z odpuščanjem in nižanjem delavskih standardov. Vse besedičenje o sinergijskih učinkih se na koncu spremeni v izgubo delovnih mest za zaposlene in profit za finančni sklad, ki je nakup omogočil. Tuje lastništvo, ki naj bi po napovedih politikov in ekonomistov s prekinitvijo nezdrave povezave politike in gospodarstva povzročilo gospodarski razcvet, pa že kaže dejanske učinke, ki jih lahko pričakujemo tudi v ostalih primerih.
Že ob napovedi prodaje Heliosa smo v Iniciativi za demokratični socializem opozarjali, da zasebne lastnike pri poslovanju vodi izključno doktrina večanja dobičkov. Pri tem se poslužujejo čim hitrejših in čim lažjih metod, to pa pomeni predvsem nižanje mezd in odpuščanje delavcev ter zmanjšan interes za investicije. Zato nasprotujemo razprodaji podjetij v državni lasti in namesto tega zahtevamo, da država svoje deleže v podjetjih izkoristi za to, da upravljanje prepusti tistim, ki imajo za razvoj podjetij dolgoročen interes: zaposlenim in širšim skupnostim. Poleg tega naj namesto drobitve podjetij in njihove privatizacije med ločenimi proizvajalci z mehanizmom demokratičnega planiranja vzpostavlja močne industrijske verige. Investicije tako ne bodo več podvržene prostemu trgu in pohlepu zasebnikov, temveč bodo usmerjane v zadovoljevanje potreb ljudi.
Iniciativa za demokratični socializem se pridružuje boju delavcev in sindikatov, ki odločno nasprotujejo prodaji podjetij, saj bi ta pomenila odpuščanje delavcev, zastoj razvoja podjetja in osiromašenje celotnega okolja. Podpiramo boj sindikatov v Heliosu in izrekamo solidarnost odpuščenim delavcem. Namesto privatizacije potrebujemo zakonodajo in sredstva, ki bodo delavcem, pripravljenim prevzeti lastništvo in upravljanje podjetja, omogočila delavsko solastništvo in demokratično delavsko upravljanje podjetij.
