»Zdaj začeta revolucija proletariata ne more imeti nobenega drugega cilja in nobenega drugega izida kakor uresničenje socializma. Delavski razred mora težiti predvsem za tem, da dobi v svoje roke vso politično oblast v državi. Ampak politična oblast je za nas socialiste samo orodje. Namen, za katerega nam je potrebna oblast, je pa korenita sprememba vseh gospodarskih odnosov.« (Rosa Luxemburg: Izbrani spisi, Cankarjeva založba, 1977, str. 812) {jcomments on}
V sredo, 15. 1. 2014, je minilo 95 let od umora Rose Luxemburg. Rosa Luxemburg, socialistična filozofinja in revolucionarka, je bila rojena 5. marca 1871 v Zamošću, jugovzhodno od Lublina, v tistem delu Poljske, ki je takrat spadal pod rusko oblast. Že kot srednješolka se je zanimala za socializem in delavsko gibanje in leta 1887 postala članica revolucionarne socialistične stranke Proletariat. Zaradi njenega aktivizma je nanjo postala pozorna carska tajna policija, zato so jo soborci pretihotapili čez mejo. Odšla je v Švico, kjer je najprej študirala matematiko in naravoslovne znanosti, nato pa presedlala na politično ekonomijo, politične vede in zgodovino filozofije. Tudi v Švici je bila politično aktivna v socialističnem gibanju. Dogodek, ki je pomembno vplival na razvoj Rosine družbenopolitične misli in njenega aktivizma, je bila prva ruska revolucija (1905). Izkušnje je zapisala ter jih poskušala aplicirati na zahodno Evropo v delu Množična stavka, partija in sindikati (1906). Poudarjala je predvsem pomen množične stavke kot metode boja za revolucionarno preobrazbo družbe.
Do odkritega razhajanja med Roso Luxemburg in nemško socialno demokracijo je prišlo, ko je Rosa slednji očitala revizionizem in oportunizem. V času pred prvo svetovno vojno se je zato zavzemala za množično stavko kot edino sredstvo, kako se upreti reakcionarstvu v notranji politiki in vojni v zunanji. Leta 1916 je v zaporu napisala eno svojih najbolj znamenitih del Kriza socialne demokracije (Juniusova brošura), kjer so opisana vojna barbarstva, ozadja imperializma in padec nemške socialne demokracije. Zahtevala je samokritiko socialne demokracije in proletariata, ostro obsodila vojno, militarizem in imperializem ter zaostrila še zmeraj aktualno dilemo: socializem ali barbarstvo? Skupaj s tovarišem iz ožjega kroga socialnodemokratske levice, Karlom Liebknechtom, je ustanovila socialistično, protivojno skupino Spartakova zveza, ki se je januarja 1919 po odstranitvi levo usmerjenega predsednika berlinske policije, posledičnih množičnih demonstracij in pozivov k strmoglavljenju socialdemokratske vlade pridružila revolucionarnemu odboru, ki je pozival k revolucionarni vstaji. Vlada je s pomočjo desno usmerjenih paramilitarnih skupin Freikorps upor zadušila.
V noči s 15. na 16. januar 1919 sta bila Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht aretirana. Karla Liebknechta so ustrelili, Rosi najprej z udarci s puškinim kopitom razbili lobanjo in jo nato usmrtili s strelom v glavo. Njeno truplo so našli v kanalu v berlinskem Tiergartnu maja 1919.
