To, kar se dogaja te dni, je v nekem smislu pravi državni udar. Ustavno sodišče je razveljavilo prejšnji volilni sistem, ker je bil neustaven in sicer v dveh točkah: večinska nagrada in odsotnost preferenčnih glasov. Ustavno sodišče je tudi pojasnilo, da je s tako prečiščenim sistemom, ki postaja proporčen, mogoče voliti takoj, le da se dodajo preferenčni glasov.Toda PD razmišlja drugače, v polnem nasprotju s svojim imenom.
{jcomments on}
Njen tajnik Matteo Renzi se je namreč na sedežu svoje stranke srečal z obsojenim Silviom Berlusconijem in dogovoril o paketu reform, med katerimi je tudi sprememba volilnega sistema. Berlusconi, ki je bil pred par meseci izgnan iz parlamenta, je bil tako rehabilitiran v „očeta republike“.
Paket reform predvideva oblikovanje nedemokratične in avtoritarne predsedniške republike. Izvoljeni senat bi nadomestili z nepomembno skupščino krajevnih in deželnih upraviteljev, brez pravih pristojnosti. Vso oblast bi imela poslanska zbornica izvoljena s sistemom, ki je nedostojen. Najprej onemogoča državljanom, da bi volili svobodno in izbrali svoje mnenjske stranke, saj postavlja zelo visoke vstopne pragove: 12% za koalicije, 8% za samostojne stranke in 5% za stranke, ki sodelujejo v koaliciji. Po domače povedano: stranka, ki zbere 8% glasov, se pravi od 3 do 4 milijone volilcev, bi v normalnem sistemu imela med 50 do 60 poslancev, po Renziju in Berlusconiju pa niti enega! Ker je teh strank za prste ene roke lahko predvidevamo, da več milijonov volilcev ne bo imelo svojih predstavnikov, njihov glas jim bodo kratkomalo ukradli.
Potem še to. Stranka, ali koalicija, ki gre preko 35% glasov prejme v parlamentu 55% poslanskih mest! Praktično 120 poslancev ukradenih ali podarjenih po božji milosti?
Ustavno sodišče je zapisalo tudi, da volilci niso imelli pravice izbirati svojih predstavnikov s preferenčnim glasom, toda Renzi in Berlusconi mislita drugače: nobenih preferenc, ljudje bodo smeli prekrižati simbol svoje stranke, zraven katerega bo od tri do pet imen nominirancev, ki jih bodo izbrala tajništva stranke. Primarne volitve, ki jih obljubljajo, niso v zakonu in vemo, da jih voditelji stranke (kot PD v naši deželi) mirno obidejo in ignorirajo.
Volilno svinjarijo, ki je še bolj svinjska od Porcelluma, je Renzi vsilil vodstvu svoje stranke in sicer na tako aroganten način, da je celo žalil njenega predsednika in tekmeca Giannija Cuperla, da je ta iz protesta odstopil. Žal pa tudi ta protest ne zaleže, saj je v PD tako kilava demokracija, da se je proti predlogu Berlusconija in Renzija izreklo le 34 vzdržanih. Nihče ni imel poguma, da bi glasoval proti.
Sedaj hitijo na vse kriplje, da bi to velesvinjarijo spravili čim hitreje skozi parlament.
Levičarjem se vse to gnusi. Javno mnenje naj protestira in ne pozabi, kdo je vse to zakrivil. Uresničujejo se zločinski načrti tajne framazonske lože P2 Licia Gellija, katere član je bil tudi sam Berlusconi.
Še kratko misel o manjšinah. Ko sta Berlusconi in Renzi opravila s političnimi manjšinami, ne moremo pričakovati, da bosta spoštovala pravico narodnih manjšin do pravične zastopanosti. Renzi se pogaja z Južnimi Tirolci, za druge manjšine se očitno ne meni. Naša slovenska manjšina bo poskusila v Rimu predlagati, naj se oblikuje posebno volilno okrožje iz občin in okrajev, kjer je v veljavi vidna dvojezičnost, da bi ji nudili vsaj teoretično možnost, da se s svojim predstavnikom vrne v parlament. Stranka Ssk medtem goni svoj „evropski vzorec“, ker bi s svojimi 7 tisoč glasovi rada dobila svojega člana v parlamentu.
Po splošnem mnenju pa iz vsega tega ne bo nič, le dimne zavese in poceni propaganda, da bodo naši tiskani mediji še naprej prodajali blago iz skladišč Renzijeve PD.
