Ukrajina se sooča z vedno večjim nasiljem in represijo. Četudi so demonstracije kot izraz nestrinjanja s politiko odvračanja od EU in zbliževanja vezi z Moskvo pred tedni potekale mirno, se od nedelje protesti proti prepovedi javnega načina izražanja mnenja sprevračajo v vedno večje nasilje, tako s strani fašističnih skupin, ki so se infiltrirale med protestnike, kot s strani represivnih organov države. Med drugim so potrjene tudi že prve smrtne žrtve.

{jcomments on}

Vedno bolj očitno postaja, da je glavni mož za zaveso goli gospodarski interes, ki cilja na pokornost evropske periferije, čeprav je potrebno to doseči s silo. Skrajne desničarske skupine so odgovorne za agitacijo, s tem pa v prvi vrsti tudi za nasilni obrat demonstracij. Še več, med protestniki napadajo tudi sindikaliste in levičarje. Med drugimi so z molotovkami in raznim orožjem nastopile liberalne, fašistične in neo-nacistične organizacije UDAR, ki je neposredno povezana s CDU Merklove, Svoboda Tiahniboka in Domovina Julije Timošenko, vse pa so povezane tudi z drugimi fašističnimi skupinami v Evropi.

Predsednik Janukovič medtem prakticira pragmatizem: po eni strani obljublja dialog z opozicijo (ki je v najboljšem primeru liberalno, centralno-desničarsko pro-Evropska), po drugi strani pa je jasno še naprej naklonjen Moskvi. Hkrati zaostruje pogoje demokratične vladavine in se tudi sam podreja kapitalu, naj ta prihaja z Vzhoda ali z Zahoda.
Poraja se vprašanje, če se Ukrajinsko prebivalstvo sploh še lahko odloča med dvema legitimnima opcijama, ali pa gre le za eno in isto stvar, ki se razlikuje le v logistiki: ena s sedežom v Bruslju, druga v Moskvi.