Kaj se bo z novim volilnim zakonom, ki sta ga zasnovala Renzi in Berlusconi, zgodilo narodnim manjšinam?
Južnotirolski Nemci, združeni v Suedtiroler Volkspartei, so se namreč neposredno pogodili z Renzijem. Z demokrati ima SVP že dalj časa pogodbo o povezavi za evropske volitve, ki jim zagotavlja izvolitev enega poslanca v Strassbourgu.

{jcomments on}

Dogovor je za Nemce, ki skupaj z Ladinci, v bocenski pokrajini predstavljajo 70% prebivalstva, dokaj enostaven. Južno Tirolsko so razdelili na pet enomandatnih volilnih okrožji. V štirih bodo gotovo izvolili Nemce, v petem, ki zajema le mesto Bocen in manjšo občino Laives, pa Italijana, saj jih tod nekaj več. V bistvu so „zaščitili“ italijansko manjšino v bocenski pokrajini.Preostala mesta bodo porazdelili na osnovi večinske nagrade. Za Dolino Aosta je predvideno eno samo enomandatno volilno okrožje. Za liste, ki predstavljajo “z deželnim statutom zaščitene priznane narodne manjšine”, je predvidendeželni volilni prag 20%, kar očitno pomeni, da velja samo v Aosti in na Južnem Tirolskem.

Kaj pa Slovenci v Italiji? V tem smo podobni Italijanom v Bocnu, saj smo manjšina na naselitvenem ozemlju, razen nekaj izjem.

Ob snovanju zaščitnega zakona št.38, ki je bil sprejet februarja 2001, je poročevalec Domenico Maselli sprva predlagal, naj bi za izvolitev slovenskega člana v parlamentu oblikovali volilno okrožje iz vseh občin, v katerih se zakon izvaja. Vendar so se temu zoperstavili poredvsem „levi demokrati“. Nastalo je tako ohlapnejše besedilo, ki narekuje, da morajo volilni zakoni „olajšati izvolitev slovenskih predstavnikov v parlament“, a je ta člen ostal skoraj mrtva črka. Nekaj let je okoli Gorice bilo osnovano posebno volilno okrožje, ki je zajemalo tudi košček Beneške Slovenije s Špetrom in tržaški Kras. Tu so trikrat zapored izvolili slovenske senatorje, pri čemer je pomagalo tudi dejstvo, da so včasih bili izvoljeni z ostanki, kot drugi.

Odposlanstvo slovenske manjšine, ki se je te dni mudilo v Rimu, je parlamentarnim strankam predočilo možnost, da izpolnijo zakonsko določilo o olajšanem zastopstvu, pri čemer lahko izberejo eno izmed ponujenih rešitev. To so po zgledu evropskih volitev povezava slovenske zbirne stranke z večjo italijansko stranko, ki bi Slovencem odstopila enega izmed svojih izvoljenih, če preseže določeno število glasov, ali pa – kakor na Južnem Tirolskem – oblikovanje obmejnega volilnega okrožja, sestavljenega iz dvojezičnih občin, kjer bi bila izvolitev slovenskega poslanca olajšana.

„Evropski vzorec“ je kajpak predlog Ssk, ki bi od tega imela edina korist, vendar so prišle do izraza vse tehnične in politične težave. „Zbirna etnična stranka“ je namreč daleč od tega, da bi imela večino slovenskih glasov. Na zadnjih deželnih volitvah jih je dobila 7 tisoč, kar je odločno premalo za enega poslanca, pa čeprav „olajšanega“.

Od tod torej predlog o volilnem okrožju vzdolž meje, kjer so Slovenci naseljeni bolj gosto. Naprimer iz občin in okrajev, ki jih vsebuje deželni odlok o vidni dvojezičnosti. Torej brez mestnih središč Trsta in Gorice, sicer bi italijanski volilci odločno prevladali. Tako okrožje bi najbrž zajelo občino Do,lina, ves tržaški Kras, Sv.Ivan in Rocol, nato pa narodnostno mešane občine in okraje na Goriškem in v Posočju, Brda in Benečijo. Približno 175 tisoč volilcev. Tu bi izvolili vsaj dva poslanca, od katerih bi eden bil Slovenec, posebno še, če bo užival (kot doslej) podporo za sožitje in enakopravnost občutljivih Italijanov. V primeru, da bi tudi v tem primeru ne bil izvoljen, bi še vedno tekmoval za mesto iz večinske nagrade, če bi kandidiral za zmagovito koalicijo.

Seveda so to tehnikalije. Vse je namreč odvisno od politične volje, ki je ni veliko na obzorju.

Slovenija je tudi v tem primeru naredila svoje. Premierka Alenka Bratušek je v spremstvu obrambnega ministra Romana Jakliča odletela na Sicilijo, kjer je v oporišču Augusta obiskala mornarje, ki na „Triglavu“ sodelujejo pri reševanju in prestrezanju ilegalnih priseljencev. Tu se je srečala z italijanskim kolegom Mariom Maurom. Ocenila sta akcijo „Mare nostrum“ in spregovorila o nekaterih evropskih zadevah. Bratuškova je italijanskega kolego spomnila tudi na dogovorjeno spomeniško ureditev nekdanjega fašističnega koncentracijskega taborišča Visco v Furlaniji, predvsem pa na problem nove volilne zakonodaje in poudarila pričakovanje, da bo Slovencem v Italiji zagotovljeno predstavništvu v parlamentu.

Italijanski obrambni minister je obljubil, da bo s temi pričakovanji seznanil druge člane vlade. Ni pa povedal, da je Lettova vlada bila dejansko potisnjena na stran in o volilni zakonodaji nima besede.

Kolikor je mogoče vedeti je posredoval tudi slovenski veleposlanik Iztok Mirošič, medtem ko sta predsednika SKGZ in SSO pisala podtajniku Bubbicu, ki vodi „manjšinsko omizje“.

Videli bomo, če bo kaj kruha iz te moke.