{jcomments on}Tisti, ki bomo 25. maja volili za alternativo evropskemu liberizmu, reklamni videospot liste L’altra Europa con Tsipras (Drugačna Evropa za Ciprasa), o katerem je pisal Primorski dnevnik 19. tm., razumemo bistveno drugače, kot ga razume tovariš Stojan Spetič. Za Spetiča gre namreč za »filmček, ki žali vse, kar nam je bilo svetega in vrednega podpore«, partizane, geje in priseljence, predvsem pa slovensko manjšino (spot pa ne prizanaša pa niti Kurdom, veganom, vegetarijancem…).
Če bi brali to dveminutno reklamo tako dobesedno, kot jo bere Spetič, bi seveda prišli tudi mi do istih zaključkov, toda v tem primeru bi morali pobudnike Liste Cipras imenovati ne le »zanikrne malomeščane«, ampak enostavno fašiste. Tako bi morali označiti Barbaro Spinelli, Monija Ovadio, Marca Revellija, Luco Casarinija, Guida Vialeja, da se omejimo na vsem dovolj znane osebnosti italijanske politične, znanstvene in kulturne levičarske scene. Ker bi si česa takega nihče ne upal storiti, je Spetičevo ogorčeno razumevanje volilnega videospota vprašljivo. Vprašljivo in, mislimo, zainteresirano. Stranka italijanskih komunistov je namreč iz nam nerazumljivih in vsekakor nesprejemljivih razlogov izpadla iz kandidatne liste, zarad česar je odpovedala sodelovanje z Listo Cipras, kar je že napovedal tudi sam državni tajnik SIK. Toda eno je nesodelovanje, drugo norčevanje iz »visokodonečih programov« liste, s katero je nameravala SIK vse do izločitve iz kandidatne liste vsekakor sodelovati.
Mi razumemo volilni filmček kot avtoironičen prikaz sadomazohističnega stanja edine alternativne evropske liste danes v Italiji: kaotične in organizirane, pacifistične, borbene in komunistične, spontane in nadpovprečno sindikalizirane, čustvene in racionalne, ki pa je ne moremo ne imenovati levičarske, tudi če besede levica na listi ni. V stranki Komunistične prenove so nekateri (ni jih malo) odklonili sodelovanje z Listo Cipras, ker je brez srpa in kladiva, ker ni komunistična, ker je preveč intelektualistična ali protistrankarska; iz drugih sredin pa so se od nje oddaljili, ker da je preveč strankarska, preveč levičarska, premalo ekološka. Vsakdo bi pač želel povdariti prav svojo prisotnost, ker se vsakdo počuti diskriminirana manjšina, ampak s takšnim nam dobro poznanim vitimizmom mislimo, da bi se danes v Italiji ne mogla sestaviti nobena alternativna lista z možnostjo volilnega uspeha. Videospot govori ravno o tem splošnem nezadovoljstvu in objektivnih razprtijah; prepričuje nas, da so razlike med nami prevelike, da bi jih lahko do evropskih volitev začasno uskladili in da je zato potrebno začasno postaviti v oklepaj svoje specifike, ker je borba za drugačno Evropo, za Evropo solidarnosti in enakosti veliko važnejša. Važnejša tudi od izpadlega slovenskega kandidata na Listi Cipras, ki bi bil vsekakor zaželjen, čigar odsotnost pa razburja ne le Spetiča, ampak tudi tržaške tovariše Stranke komunistične prenove, ki so 6. tm. vedno v PD in skupaj s SIK-om ostro protestirali proti domnevnemu prepričanju sestavljavcev liste, » da jezikovne manjšine ne prinašajo glasov«. O slovenskih kanditatih, ki naj jih nekako »naravno« volijo slovenski volilci, smo že dovolj in preveč slišali in brali prav ob vsakih volitvah, tako z desne kot z leve. Komunisti menimo, da morajo biti naši kandidati Slovenci, Italijani ali Grk Aleksis Cipras predvsem dosledni borci za Evropo ljudi proti Evropi kapitala. Ciprasov program, ki je vsem na razpolago na spletu, zoperstavlja sedanji hierarhični solidarnostno Evropo kot demokratično skupnost evropskih državljanov, zato pozivamo predvsem radikalne levičarje in internacionaliste, da podpišejo in zbirajo podpise za predstavitev Liste Cipras, kajti če jih ne bomo dosegli vsaj 150.000, bomo lahko le še enkrat (in morda zadnjič) zvonili po toči.
Doberdobski krožek
Stranke komunistične prenove
