V Sloveniji že drugi teden potekajo vojaške vaje zveze NATO pod zagonetnim naslovom „Zvita podlasica“. Potekale bodo do 12.julija na področju od Postojne do Prekmurja, glavni štab pa je v Mariboru.
Vaj se udeležuje skoraj dva tisoč vojakov iz Italije (tisoč), Madžarske (800) in Slovenije. Prisotni so opazovalci iz Hrvatske in Avstrije. Vajam poveljuje italijanski general Gamba, ki je tudi spregovoril o namenu manevra, ki je štabni in terenski. Zanimivo je, da okvira vojaških vaj slovenski tisk ne omenja, le nekaj medlega pravi, da se vojaki vežbajo za Afganistan, če bi se slučajno tja vrnili…V resnici pa je zadeva znano hujša in politično sumljiva. Poglejmo zakaj.
{jcomments on}
Kot je mogoče brati v italijanskem tisku, je hipoteza, na kateri temelji vojaška vaja, da je vojska NATO prisiljena poseči v neki državi, ki se imenuje Alfaland. Ozemeljski okvir je Srednja Evropa (in ne srednja Azija, kjer se nahaja Afganistan). V tej deželi bodo vsak čas politične volitve, ljudstvo je nezadovoljno in lahko vsak čas izbruhnejo ljudske vstaje. Naloga vojsk NATO pakta je, da položaj umirijo in normalizirajo…
Skratka, nobene obrambe pred tujim sovražnikom, pač pa vojaški poseg proti ljudstvu, lastnemu ljudstvu, ki je nezadovoljno. Ali, če hočete, poskus vojaškega pogojevanja političnih izbir in samih volitev. V vsakem primeru pa naj bi vojska, tudi slovenska, nastopala proti (lastnemu) narodu.
V drugačnem žargonu se temu pravi državni udar.
NATO ni prvič, da organizira državne udare s fašističnim predznakom. Grčija 1967-74 je zgovoren primer. V Italiji so rožljali z orožjem in tako pogojevali oblikovanje vlad in koalicij. Na Portugalskem je fašizem trajal do leta 1974, država pa je bila trdno v NATO paktu, kakor tudi ne povsem demokratična Turčija. Vloga NATO v ukrajinskih dogodkih je tudi definirana.
Lahko torej vajo Zvita podlasica pojmujemo kot pritisk, provokacijo, grožnjo slovenskemu narodu v trenutku, ko se pripravlja na volitve? Ki bodo, glej glej, prav dan po zaključku vojaških vaj.
Pregovor pravi, da misliti slabo ni lepo, toda skoraj vedno uganeš.
