Slovenija je v nedeljo volila na predčasnih parlamentarnih volitvah. Sredi poletja, po kampanji, ki jo je zasenčilo svetovno nogometno prvenstvo. Z Janšo, ki je moral v zapor zaradi korupcije in je hlinil mučenika,da so duhovniki s prižnic agitirali zanj. In vendar, novosti so prišle z leve.

{jcomments on}

 

Prva ugotovitev je, da so Slovenci iz strahu pred pohodom desnice na oblast glasovali za novopečeno stranko pravnika Mira Cerarja in mu prisodili 34,5% glasov, torej relativno večino in pravico do premierskega mandata. Pojav takega glasovanja poznajo tudi v Italiji, kjer so ljudje „koristno“ glasovali, le da bi se Berlusconi ne vrnil.

Dejansko je Cerar, ki zgleda fant od fare, neobremenjen, zmeren in trezen, v resnici pa nedorečen in meglen v svojih programih, taka rešitev, kot je pred nekaj leti bil sedaj dobesedno izginuli Zoran Jankovič. Izvajal naj bi politiko, ki jo diktira Bruselj pod taktirko velekapitala, vendar tako, da bolnik ne izdihne.

V polodprtem kazenskem naselju je Janez Janša razočarano ugotovil, da mu ljudje več ne nasedajo, čeprav je grmel proti komunistični sodni zaroti, se primerjal z Ghandijem in Mandelo, obljubljal vsem šolarčkom tablični računalnik in še kaj. Volilo ga je 20% ljudi. Zdaj njegovi (med njimi deželni tajnik Ssk Terpin) trdijo, da so bile volitve nelegitimne in da tega parlamenta ne priznavajo. Celo bojkot parlamenta napovedujejo.

Napredoval je Karel Erjavec s svojo nerjavečo stranko upokojencev, saj se je približal 10%.

Dejanski moralni zmagovalci teh volitev pa so mladi fantje Združene levice, ki so po evropskih volitvah in prvemu rezultatu 5,6% dosegli ob znatno višji volilni udeležbi (51%) već kot 6% glasov in poslali v parlament 6 poslancev. To so mladi vodja Iniciative za demokratični socializem Luka Mesec, kandidat v rudarskih revirjih, Miha Kordišj, dr. Tršar iz Maribora in Matej Vatovec iz Kopra. „Ekosocialiste“ bo zastopal Matjaž Hanžek, nekdanji branilec človekovih pravic in temperamentna igralka Violeta Tomič za „laburiste“.

Združena levica, ki je šla v volilno kampanjo z 2 tisoč evrov v blagajni, ima torej toliko poslancev kot dolgo let vladajoči Socialni demokrati Dejana Židana, Igorja Luksiča in Boruta Pahorja, ki je celo predsednik republike. Opredeljena levica proti lažni levici.

Preko vstopnega praga v parlament so šli še demokristjani Ljudmile Novak (5,5%) in bivša premierka Alenka Bratušek, ki je pretrgala s svojim dosedanjim zavetnikom Zoranom Jankovičem, ki ga niti prisega o poštenosti ni rešila.

V takem parlamentu je možna samo levosredinska koalicija SMC s socialdemokrati, Bratuškovo in Erjavčevim Desusom. Zbrali bi komaj kak glas več od potrebne večine.

Združena levica ni sektaška, vendar bo tudi v državnem zboru zagovarjala nujnost krepkih injekcij demokratičnega socializma, če hočemo rešiti Slovenijo. V tem okviru je že predlagala nekaj konkretnih reform na področju davščin in boju proti davčni utaji, kot je ukinjanje davčnih oaz ter podvojitev davka na finančne rente.

Če bo nova vladna koalicija občutljiva na te teme in predloge, bo Združena levica kot konstruktivna opozicija gotovo pripomogla k temu, da se Slovenija izvije iz krčev krize kapitaizma in krempljev neoliberalizma.

Zamejski mediji so nekaj poudarka dali tudi dejstvu, da je na Krasu in v Trstu za združeno levico kandidiral tudi tovariš Stojan Spetič, ki se zahvaljuje vsem volilcem, na Krasu in v Trstu, ki so podprli liste Združene levice in ji omogočili bleščeč uspeh ter vstop v državni zbor. Gre za zgled odprtosti in vključevanja, ki bi mu morali slediti tudi v Italiji. (Izkušnja Tsiprasove liste v Italiji je namreč bila povsem drugačna in protislovna.) Spetiču ni šlo za izvolitev, pač pa je rade volje pomagal mladim tovarišem v Sloveniji s svojimi dolgoletnimi izkušnjami.

Poslanci in poslanke Združene levice bodo krepko prevetrili zatohlost slovenskega parlamenta, kjer je stagnirala megla neoliberalne poslušnosti evropskim birokratom in glasnikom finančnega kapitala. Na srečo desnici ni uspel pohod na oblast, zmagovalec Miro Cerar pa bo moral šele pokazati, iz kakšnega testa je, saj je bil doslej zagonetno nedorečen. To odpira vprašanje, kako slovenski volilci uresničujejo želje po novostih, saj so pred štirimi leti nagradili Jankovičevo Pozitivno Slovenijo, ki je zdaj izginila s prizorišča.

Združena levica vsekakor ni muha enodnevnica in bo sedaj razpredla svojo mrežo na terenu in spodbujala boj za pravičnejšo družbo, za demokratični socializem.

Stojan Spetič je, končno, zelo zadovoljen s svojim osebnim rezultatom, čeprav bo izid glasovanja z vključitvijo glasov s Tržaškega znan šele po 25.juliju. Želel je pomagati mladim pobudnikom Združene levice in to mu je uspelo. Drugih ambicij ni imel, razen te, da je sodeloval v zmagoviti ekipi.