Vsi govorijo, kako čudno poletje, ker pogostoma dežuje. Pa se nihče ne vpraša, ali ni to poletje čudno tudi zaradi vesti, ki prihajajo iz naše bližine in govorijo o stotinah človeških žrtev zaradi vojnega nasilja? Evropa se spominja prve svetovne vojne, tega „nepotrebnega klanja“, kakor ga je opredelil tedanji papež, ne vidi pa vojn, ki potekajo v njeni bližini in so, kdove, morda tudi še neporavnan račun tiste, ki se je spominjajo s filmi in prireditvami: Bližnji vzhod in Ukrajina.
Račun mrtvih je grozen. V vzhodni Ukrajini pučistični režim iz Kijeva, ki ima kar šest priznanih nacistov v vladi, napada pokrajine, ki so razglasile samostojnost in odklanja pogovore o ustavni reformi, ki bi državo preuredile na federalni osnovi in tako na demokratičen način ohranile njeno enovitost. Uspehi ukrajinske vladne vojske, ki jo zdaj očitno vodijo ameriški in Natovi „svetovalci“, zelo spominjajo na podobno vojaško operacijo „Nevihta“, ko so iz Hrvatske pregnali nekaj stotisoč Srbov.
Javno mnenje se na to vojno ne ozira, saj je osredotočeno na sestrelitev malezijskega letala s skoraj 300 potniki. Kdo ga je sestrelil: ukrajinska vojska, ruska vojska ali proruski avtonomisti? Voditelji velesil, Putin in Obama, to gotovo vedo, saj njihovi vohunski sateliti nadzorujejo to področje vsak centimeter. V teku je torej propagandistična vojna, katere cilj je pridobivanje točk na strateški šahovnici, ko Rusija ne more (ne sme) pomagati svojim rojakom čez mejo, sicer tvega vojno z ZDA in paktom NATO, ki to komaj čakajo, slednji pa tudi ne morejo odkrito poseči v spopad, če ne dobe prave pretveze.
Izogibajo pa se edini možni rešitvi: pogajanjem o bodočem ustroju ukrajinske države in njeni demokratizaciji. Kje pa! Kijevski parlament in sodna prokuratura so že pričeli postopek, da bi prepovedali delovanje ukrajinske komunistične partije, edine zagovornice miroljubne federalne rešitve problema. KPU je doslej sedela v parlamentu, saj je na prejšnjih volitvah prejela 20% glasov, sedaj pa jo hočejo prepovedati tik pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Tako bi nacisti in njihovi pokrovitelji v EU imeli prosto pot, saj bi Rusi na vzhodu ne glasovali, komunisti v ilegali tudi ne, zmaga bi pripadla zahodnim marionetam kot so Jacenjuk ali Timošenkova.
Žalost in zaprepadenje zaradi sestreljenega letala pa zakriva tudi pokol v Gazi, kjer izraelska vojska pobija vsevprek, predvsem civilno prebivalstvo, saj s topovi strelja naravnost v šole in bolnišnice.
V Gazi ne umirajo na stotine samo civilisti, starci, ženske, otroki in moški. V Gazi dokončno umira upanje na miroljubno rešitev bližnjevzhodne krize, saj je danes vsakomur jasno, da ZDA (in Izrael, ki je ameriški privesek na Jutrovem) ne briga sporazum s Palestinci, pač pa le vojaški nadzor področja. Pa še tega nerodno izgubljajo, kakor so ga izgubili v Iraku in Siriji, da o Afganistanu ne govorimo. Gre jim za nadzor energetskih žil in pri tem iščejo spopad z Rusi in Kitajci, slednji pa odgovarjajo na globalni ravni s strjevanjem vrst BRICS, bloka držav, ki ne spadajo v okvir evroameriške kapitalistične sfere. Sem spada Putinov obisk na Kubi, kjer se je sporazumel za skupno izkoriščanje naftnih bogastev na dnu karibskega morja, pa ustanovitev skupnega bančnega zavoda, ki naj nadomesti svetovni finančni sklad IFM, pred tem pa rusko-kitajski dogovor o prodaji plina in investicijah v Sibiriji.
Vprašati se moramo le, kako to, da italijanska levica ob vsem tem molči. Izjeme so namreč le potrditev pravila.