Na julijskih predčasnih volitvah v državni zbor smo imeli priložnost izbirati med mlajšimi kandidati, ki so jih tokrat stranke uvrstile na izvoljiva mesta oziroma so nanje stavile in so s trudom in dobrim programom prepričali volivce ter tako zasedli kar nekaj poslanskih sedežev. Nekateri med kandidati in kandidatkami so se prvič podali v boj za sedeže v parlamentu in prvič tudi stopili v politično areno ter bili izvoljeni. Mednje štejemo tudi poslance in poslanke Združene levice. Za portal mlad.si smo pred koalicijskimi pogovori med nekaterimi strankami opravili intervjuje, saj smo želeli preveriti mnenja nekaterih novih mladih poslancev še pred dogovori o skupnem koalicijskem programu. Tokratni intervju smo posvetili predstavitvi dveh mladih kandidatov, ki prihajata iz koalicije strank Združene levice. Luka Mesec in Matej T. Vatovec sta nam za intervju zaupala poglede in mnenja glede nekaterih ključnih izzivov, ki jih, ne glede na pozicijo v državnem zboru, kot mlada poslanca zaznavata. Njuna drža je kritična, izpostavila sta nekatere skrbi in vprašanja, za katera bodo (skupaj z ostalimi poslanci) v parlamentu iskali rešitve in jih odgovorno predstavljali državljanom in državljankam

{jcomments on}

 

     1.  Za začetek nas zanima, na kaj mislite, ko govorite o Demokratičnem socializmu?

 

Matej T. Vatovec: Najprej je treba postaviti to jasno razliko. Seveda je obstajal socializem, ki ga je izoblikovala Jugoslavija, ki ni bil v vseh točkah slab, tako kot se ga predstavlja zadnje čase. In obstaja tudi Demokratični socializem, neka predrugačena podoba (kot ga mi imenujemo) socializma, v bistvu pa je treba razumeti, kaj je socializem. Socializem je neka politična državna ureditev, ki skrbi za državljane, kar se je v zadnjih 20h letih pozabljalo. Državljan je prepuščen samemu sebi, skrbeti mora zase, namesto da to funkcijo, kar je bila njena osnovna funkcija, upravlja država. Tukaj govorimo o zdravstvenem varstvu, brezplačnem šolstvu, socialnem varstvu, torej osnovne funkcije, ki naj bi jih tradicionalno država »imela«. In to je socializem.

Demokratični socializem je nova krilatica, ki hoče samo povedati, da se bo k socializmu ravno kot distinkcija do tega jugoslovanskega socializma, pristopalo z bolj demokratičnimi sredstvi, z večjim vključevanjem pri odločanju, se pravi ne gre za neko centralizirano partijo z ozkimi skupinami ljudi odločanja. Gre za popolno razgradnjo političnega odločanja, za katerega osebno menim, da mora biti odločanje vsakega posameznika, da politika ni nekaj, kar se dogaja v državnem zboru, dogaja se na ulici, na delovnem mestu, kjerkoli. Državljani imamo dolžnosti in odgovornost do sebe, zavedati pa se moramo tudi odgovornosti, ki jo ima do nas država (skrb za državljane) in je odnos vzajemen.

Luka Mesec: Dodal bi, da je kapitalizem demokracijo zamejil in jo ogradil znotraj inštitucij (recimo, izven parlamenta vladajo trg in privatna lastnina, obstajajo kapitalistični družbeni odnosi), iz vseh družbenih sfer se demokratično odločanje izganja, ker demokracija (če sledimo doslednim liberalcem) onemogoča prosto delovanje trga, ki si ga oni želijo. Mi pa želimo prav obratno, da se demokracija širi na vse družbene sfere, in da bi skozi družbeni proces prišli do točke, kjer se ne bi več proizvajalo za voljo profita (kot se to počne v kapitalizmu), ampak za zadovoljevanje družbenih potreb. 

 

    2.  Kakšen pomen boste dali vlogi mladinskega sektorja in mladim v vašem poslanskem mandatu?

 

Luka Mesec: Definitivno se bomo ukvarjali z mladino in mladinskim sektorjem, s težavami, s katerimi se soočajo mladi. Hkrati pa se moramo zavedati, da to niso samo problemi mladih oziroma jih tako pač interpretiramo. Zadnjih 20 let, ko so začeli odpravljali socialno državo (varnost, zaposlitev – z zloglasno fleksibilizacijo), se je ustvarila generacija, ki nima rednih zaposlitev. Zaradi tega ne moramo dostopati do kreditov in imamo zaradi tega probleme s finančnim, osebnim, itd. osamosvajanjem od staršev in smo ujeti v neka zelo negotova razmerja, kjer se ne moremo postaviti na lastne noge – ne pridemo do pravic, ki so jih uživali naši starši in smo prva generacija, ki bo po 2.sv.v. živela slabše od lastnih staršev. S to skupino se bo treba specifično ukvarjat, hkrati pa se zavedati, kaj botruje tem procesom. Lahko bi rekli, da so mladi največje žrtve novega neoliberalnega kapitalizma, ki poskuša tisto socialno državo, ki je prej skrbela za posameznika, odpravljati. Tej populaciji ne more pomagati zgolj specifično ukvarjanje z njenimi problemi, ampak je potrebna ponovna izgradnja socialne države, ki bo uveljavljala družbeno odgovornost, ne pa da je posameznik prepuščen sam sebi.

 

     3.  Katere so tiste prioritete, ki jih mora država zagotoviti mladim, da postanejo samostojni, dogovorni in s tem tudi aktivni državljani? Je to reševanje brezposelnosti, stanovanjske problematike, česa drugega?

 

Luka Mesec: Hierarhija problemov definitivno obstaja. Ker ni služb za mlade sledi vse ostalo – ne moreš dobiti kredita, ne moreš kupiti stanovanja, imaš probleme z osamosvojitvijo od staršev in ustanovitvijo lastne družine (če si to želiš). Zato mora biti prva točka tega problema  sprememba ekonomske politike v smeri, da ekonomija in s tem človeška življenja, ki so odvisna od nje, niso prepuščena trgu in profitnemu motivu, ampak da se vzpostavi drugačen način gospodarjenja, pri čemer mi predlagamo večjo vlogo države in skozi njo državljanov, ki skozi javne investicije soodločajo, kam se investicije stakajo in na kakšen način naj se ustvarjajo nova delovna mesta.

Matej T. Vatovec: Strinjam se, da gre za neko linearno stopnjevanje, se pravi, od zaposlitve, do dostopa do vseh ostalih vidikov življenja, je pa nekaj, kar je tudi ciklično. Vrača se s tem, ko je večja brezposelnost, kar ustreza sistemu, ker se veča baza rezervne delovne sile, ampak se s tem zmanjšujejo vidiki in potrošnje, najema (ne samo nabave) stanovanja, … Problematika mlajšega dela prebivalstva na nek način maje celotno ekonomsko sliko države. In to se ciklično ponavlja skozi čas.

Luka Mesec: V Sloveniji imajo mladi, ki pridejo iz fakultete probleme najti kakršno koli zaposlitev, da se postavijo na lastne noge. Zato je potrebno probleme reševati na drugi strani, se pravi, ne da univerzo podrejamo tržnim mehanizmom, ampak je potrebno tržne mehanizme, ki so vzrok teh težav, začeti krotit, regulirat, gibanje kapitala demokratizirat in ga predati v javne roke, da lahko državljani odločamo na kakšen način želimo s presežki, ki jih ustvarjamo, razpolagati in ustvarjati nove zaposlitve za prihodno generacijo.

Naš izobraževalni sistem ima predvsem problem, da se poskuša podrejat trgu. Univerza poskuša postati institucija, ki proizvaja kadre, ki naj bi bili neposredno uporabni na trgu, kar predstavlja več problemov: en je ta, da tak sistem ne mora biti učinkovit, ker v trenutku, ko vstopiš v študij ne moreš vedeti, kakšni bodo tržni trendi čez 3-4 leta. Zato univerza te funkcije ne more opravljati, kvečjemu je lahko široka izobraževalna ustanova, ki človeku širi obzorja in ga v vseh možnih pogledih izpolnjuje. Ne sme postati neka delavnica, kjer bomo človeka izklesali, da bo ustrezal trenutni podobi kadra, ki ga trg išče.

 

     4.  Ali imate v Združeni levici program mladinske politike? Kako boste zagotovili oziroma se boste spopadali z izvajanjem nacionalnega programa za mladino?

 

Luka Mesec: Kot rečeno, probleme mladine ne obravnavamo kot nekega generacijskega pojava, ampak kot sistemski pojav (anomalijo), tako da je posledično naš celoten program namenjen mladini.

Naš program uresničuje točke nacionalnega programa za mladino. To kar ponuja večina ostalih strank, naj Slovenija razproda državna podjetja, naj še bolj fleksibilizira trge delovne sile itd., je v popolnem nasprotju s tem, kar nacionalni program za mladino pravi in ta se lahko uresniči pod pogoji, ki jih mi predlagamo – da se uvede nov koncept gospodarjenja, ki bo temeljil na javnih investicijah, na redistribuciji in na demokratičnem odločanju o investicijah, ki bodo ustvarjala delovna mesta za mlade.

 

  5.  Načrtujete kakšne novosti na področju mladinskih organizacij in organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi? Imate pripravljeno strategijo ureditve/okrepitve sektorja?

 

Matej T. Vatovec: Prav gotovo je vizija, ki jo imamo ta, da se vse segmente javnega življenja, tudi mladinski sektor in mladinske organizacije, demokratizira, in seveda zagotavlja večje odločanje s strani članov takih organizacij. Veliko težav je bilo zadnje čase tudi v mladinskih organizacijah, konkretno v navezavi s študentskimi servisi, ki so postali na nek način mikro slika državne ureditve – se pravi, je prihajalo do izkoriščanj, izčrpavanj organizacij, tako da je tu potrebno nadzor oziroma zakonodajo tako postaviti, da bo zagotavljala večjo transparentnost za te organizacije in postaviti stvari tako, da bo več avtonomije puščala tem organizacijam in jim dajala večje pristojnosti pri odločanju o segmentih, ki določajo življenje mladih generacij oz. tistih interesnih segmentov, ki jih pokrivajo te organizacije.

 

    6.  Kakšen pomen dajete in na kakšen način boste spodbujali politično participacijo mladih, spodbujali medsektorsko in horizontalno povezovanje, beleženju neformalnih kompetenc in drugih že predvidenih ukrepov? Ali boste pri pripravi zakonodajnih predlogov sodelovali s strokovnjaki interesnih skupin?

 

Matej T. Vatovec: Horizontalno povezovanje je sicer nuja, ima pa svoje pasti. Nekaj teh oblik priznavanja neformalnih kvalifikacij je bilo že vzpostavljenih, a ne delujejo najbolje (kot npr. NEFIX). Je pa potrebno biti zelo pozoren pri točkah, kjer prihaja do izkoriščanj pri teh oblikah, se pravi da se ne vzpostavijo neke koncesije in je to horizontalno povezovanje neko horizontalno izkoriščanje. To so konkretni primeri delovnih praks za študente, dijake, kjer dejansko to ni nek dodatek k življenjepisu, ampak samo formalen dodatek, nekaj kar lahko navedeš pod izobraževanja, je potrebno to bolj integrirano vključevat v izobraževalni sistem in da se dejansko pridobiva izkušnje, ki so kvalificirane tudi z nekimi dejanskimi izkušnjami in delom, ne pa samo na papirju. 

 

 

Vir: Uredništvo mlad.si