Nova razvojna banka (New Development Bank), ki so jo sredi julija v brazilski Fortalezi ustanovile države BRICS-a, t.j. Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, je pomemben mejnik v globalnih ekonomskih in političnih odnosih.
{jcomments on}
Njena ustanovitev nakazuje dve medsebojno povezani značilnosti v svetovni akumulaciji kapitala: na prvem mestu zaključek finančne faze akumulacije kapitala Zahodnega sveta in na drugem mestu jasen konec geostrateške in politične prevlade Zahoda nad preostalim svetom. Od nastopa industrijske revolucije namreč je Zahodni svet približno dve stoletji obvladoval globalne ekonomske tokove. Svojo ekonomsko moč je uspešno nadgrajeval s prevlado v svetovni politiki. Sistem, ki je v zatonu, temelji na dolarju kot svetovni valuti in je nastal ob koncu druge svetovne vojne v Bretton Woodsu. Takrat so Združene države Amerike unovčile svojo ekonomsko in vojaško moč ter postavile dolar na zlati podlagi kot globalno menjalno sredstvo. Istočasno sta bili ustanovljeni finančni instituciji Mednarodni denarni sklad (MDS) in Svetovna banka (SB) kot garanta povojne obnove in proste trgovinske menjave. Ob tem so imele odločilno moč znotraj obeh institucij Združene države Amerike in njene zahodne zaveznice.
Ne glede na spremembe sistema globalne akumulacije so temelji sistema stali do danes enaki: vloga dolarja kot svetovne valute ter MDS in SB kot instituciji akumulacije zahodnega kapitala. Z oblikovanjem novih ekonomskih centrov (v prvi vrsti Azije kot »svetovne tovarne«) je obstoječi sistem postal nevzdržen, saj ne odraža realnih pozicij geostrateških moči. Znotraj MDS-a in SB-a imajo zahodne države (ZDA, Velika Britanija, Japonska, Nemčija in Francija) večje glasovalne pravice kot države BRICS-a, čeprav ekonomsko gledano niso več prevladujoče in glede na število svetovnega prebivalstva ne predstavljajo večino svetovnega prebivalstva. Ne glede na poskuse ostalih držav za demokratizacijo odločanja obeh institucij je postalo jasno, da se zahodne države ne nameravajo odreči svojemu privilegiranemu položaju. Z vidika geostrateških monopolov ima Zahodni svet največjo prednost pred ostalim svetom ravno na področju globalnih financ, saj še vedno obvladuje pretežen del denarnih tokov preko finančnih centrov v New Yorku, Londonu, Tokiu in Frankfurtu. Zavedanje novih ekonomskih centrov, da potrebujejo od Zahoda neodvisen steber financiranja, je vodilo v ustanovitev Nove razvojne banke, ki financira projekte držav v razvoju. A kaj natančno prinaša njena ustanovitev?
Ob zagonu tako pomembne institucije je potrebno vzeti v obzir globalni kontekst. Nova razvojna banka zagotovo pomeni določen napredek, saj prevaja ekonomska razmerja v politično moč. Tako ustvarja večpolaren svet, kjer je moč odločanja o temeljnih odločitvah globalne ekonomske ureditve bistveno bolj razpršena. A socialistična perspektiva zahteva bistveno večjo kritičnost. V obdobju, ko smo na Zahodu v imenu globalne konkurenčnosti priča napadom na socialno državo, delavske pravice in ostale pridobitve socialnih bojev, se je treba vprašati, na čem temelji ekonomska moč novih proizvodnih centrov. Za vse države BRICS-a je značilna ogromna družbena neenakost in razslojenost, hude kršitve delavskih in socialnih pravic ter neupoštevanje okoljskih standardov. Skratka, te države uporabljajo razvojni model akumulacije kapitala in stalne gospodarske rasti, ki ne upošteva socialne in okoljske vidike proizvodnje, in je torej enak modelu, ki se je na Zahodu že izkazal za družbeno škodljivega in okoljsko nesprejemljivega. Zato tudi Nova razvojna banka ne predstavlja zagotovila drugačnega razvoja. Šele spremembe v politikah posameznih držav, ki bi stremele za socialno in okoljsko pravičnejšim družbenim razvojem, bodo omogočile, da se dejansko demokratizira tudi mednarodne institucije, ki naj bi skrbele za uravnotežen razvoj. Če torej povzamemo: z ustanovitvijo Nove razvojne banke smo dobili jasen signal, da vstopamo v večpolaren, a še vedno kapitalističen svet. Kljub temu moramo na te premike gledati s kritičnim optimizmom, saj tak razvoj dogodkov razbija zahodni imperialistični sistem in kapitalistični monopol ter s tem daje več možnosti za uresničevanje socialističnih politik na regionalnem nivoju.
Matjaž Tašner Vatovec je mlad ekonomist, sodelavec koprske univerze in zdaj poslanec Združene levice v slovenskem parlamentu.
