To, kar boste prebrali, je zgodba, nastala na Krasu, v nekoč “neodvisni”, sicer pa kapitalistični, „evroatlantski“ in levosredinski Sloveniji.
{jcomments on}
V Komnu že vrsto let deluje podjetje Alukomen, ki izdeluje plastično-aluminijasta vrata in okna, prej tudi opremo. V „mračnih časih komunizma“ je podjetje zaposlovalo skoraj 260 ljudi in bilo, skupaj z „Livarno“ trdna gospodarska podlaga občini.
Podjetje je bilo vseskozi uspešno, toda dobiček se ni vedno uporabil za investicije in večanje števila delovnih mest, pač pa je bil včasih tudi razpršen v nepremičninske špekulacije. Število zaposlenih se je postopoma krčilo, izkoriščanje je bilo intenzivnejše kot prej.
Potem je šla v krizo „Oprema“, zdaj je v stečaju. Alukomen pa je nadaljeval s proizvodnjo z bogatimi naročili iz Slovenije in tujine. Med najpomembnejšimi je bil projekt „Dunajski kristali“ v Ljubljani, kjer naj bi imelo sedež ministrstvo za zdravje. Dela so bila opravljena, toda nekaj se je zataknilo in slovenska vlada (oziroma ministrstvo za zdravje) po več letih še vedno dolguje Alukomnu 2,6 milijona evrov. Podjetje je zaradi finančnih težav naglo drselo v krizo in zdaj v njem dela komaj 30 zaposlenih. Vsi z minimalno plačo, tudi direktor.
Upali so, da bodo z najnovejšo tehnologijo izboljšali proizvodnjo in z velikimi naročili na tujem skoćili na zeleno vejo. Kupili so namreč serijo novih modernih strojev, ki so delali bolje in hitreje.
Tedaj pa, kakor strela z jasnega, pridejo iz davčne uprave in stroje zarubijo. Ker podjetje dolguje državi kakih 250 tisoč evrov neplačanih davkov in prispevkov.
Zdrava pamet bi slovenski državi narekovala tako razmišljanje: „Mi, država, dolgujemo podjetju 2,6 milijona evrov, ono nam, davkariji, desetkrat manj. Dajmo njihov dolg odbiti od našega s kompenzacijo in se pogajajmo naprej,.“
Eh, da, to bi narekovala zdrava pamet. Toda Slovenija je tdi v kapitalizmu novinka in je razmišljala drugače, bolj mazohistično. In je stroje zarubila, odpeljala in prodala za tretjino njihove vrednosti. Bili so namreč ocenjeni na pol milijona evrov, prodali pa so jih za 145 tisoč. Tako, da niso niti dobili tega, kar je davkarija terjala podjetje! In komu so prodali? Tistemu, ki je stroje podjetju nabavil in jih bo najbrž zdaj prodal v drugo, novemu podjetju, ki komaj čaka na božično darilce. Zapisali smo, da je država skregana z zdravo pametjo. Kajti zapleniti in prodati stroje tovarni je kakor če bi davkarija terjala ribiča, naj plača zaostale davke in mu zato zapleni barko in mreže. Ja, kako pa naj potem služi, če mu odvzamete sredstva, s katerimi je pridobival svoj dobiček?
V pametni državi bi stroje formalno zarubili, imenovali direktorja podjetja za varuha in mu zabičali, naj s stroji pospešeno nadaljuje s proizvodnjo, da bo lahko plačal zaostale davke in dajatve…
Tako pa so si morali delavci zavihati rokave in v prazni hali montirajo stare stroje, da bi obnovili proizvodnjo, čeprav bo zdaj šlo počasneje. A vseeno, raje nekaj kot nič.
Alukomen je prejšnje dni obiskalo predstavništvo Združene levice – Iniciative za demokratični socializem in sicer primorski poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, občinski svetnik Stojan Kosmina in drugi. Podrobno so se seznanili z dogajanjem. Poslanec Vatovec je nemudoma zahteval srečanje z ministrom Mramorjem, da se razčisti ta zagonetna zadeva in preveri, kaj naj stori država, da popravi storjeno napako in podjetju omogoči nadaljevanje dela, saj bo v nasprotnem primeru vseh 30 delavcev prišlo na zavod za zaposlovanje in torej prejemalo predvidene države podpore. Državi bi se splačalo, da se to ne zgodi in podjetju omogoči nadaljevanje proizvodnje. Naprimer tako, da od prodajalca odkupi zarubljene stroje in jih da spet na razpolago podjetju Alukomen. Strošek pa naj država odbije kar od zneska 2,6 mklijona evrov, kolikor dolguje komenskemu podjetju.
Sploh bi morala slovenska država braniti lokalno gospodarstvo, posebno še v periferiji, sicer bo čez nekaj let postala la kolonija tujih sosedov in multinacionalnega kapitala.
Na koncu pa še sum, da je pri vsem tem imel kdo posebno korist. Ves postopek je namreč tako čuden in nelogičen, da je to vprašanje takorekoč obvezno, kakor bi morala biti obvezna preiskava KPK, državne komisije za preprečevanje korupcije.
Združena levica -Iniciativa za demokratični socializem medtem preverja tudi možnosti, da bi komenski delavci prevzeli podjetje, morda v zadružni obliki. Tudi v tem primeru bi jim država morala stati ob strani, če kaj da na svoj ponos in samostojnost. Vsaj toliko, kot delavci na svoje dostojanstvo.
