V petek 12.decembra, je v Italiji splošna stavka. Prvič v povojni zgodovini je Renzijeva vlada mobilizirala proti stavki železničarske delavce, čeprav so ob spoštovanju zakona zagotavljali najnujnejše prevoze. Očiten je namen dokazati, da je ta v lada proti sindikatom pripravljena na vse, tudi na tako napol vojaško mobilizacijo, kakršne še ni bilo po drugi svetovni vojni. Nadaljuje se torej Renzijeva vojna proti delavcem, posebno še po odobritvi „reforme“ tržišča delovne sile, ki veča nezaposlenost in negotovost zaposlenih brez pravic in zaščite. Na koncu pa se je Renzi vendarle zbal ostrine delavskih protestov in je mobilizacijo železničarjev preklical, krivdo pa naprtil ministru Lupiju.
{jcomments on}
Tudi sindikati imajo svoje odgovornosti. Predolgo so zaupali raznim vladam in jim izstavljali blanko menice. Za gnusno „reformo Fornero“, ki je močno prizadela italijanske delavce in njihovo pravico do upokojitve, niso sindikati oklicali več kot tri ure stavke! Sploh so dokazovali preveliko zaupanje tudi Renziju in odvisnost od njegove stranke PD, dokler jim le-ta ni šla proti s prezirom in policijskimi pendreki. Renzi pa je večkrat izjavil, da se s sindikati ne bo pogovarjal, česar niti Berlusconi ni storil.
Nerazumljivo je tudi, da sta CGIL in UIL (CISL se je iz boja umaknila takoj) oklicali splošno stavko šele 12.decembra, se pravi dober teden dni po odovbritvi sporne reforme trga delovne sile. In vendar so splošno stavko glasno zahtevali delavci in mladina, skoraj poldrugi milijon jih je bilo na trgu Sv.Janeza v Rimu 25.oktobra. In splošno stavko so glasno terjali kovinarji med svojo splošno stavko in manifestacijami v Milanu, Rimu in Neaplju. In še in še so delavci, tudi bazičnih sindikatov, zahtevali borbeno mobilizacijo, ki naj vpliva na parlament. Toda Camussova, socialistka, ki vodi največji italijanski sindikat, ni zbrala dovolj poguma. Škoda, posebno še, če bi splošna stavka bila zaključno dejanje nekega množičnega gibanja in ne šele uvod v mobilizacijo, ki naj vlado prisili k spremembi „reforme“, saj jo mora udejaniti s svojimi odloki. In četudi bi vlada vse krivične ukrepe potrdila, mora sindikat nadaljevati svoj boj od podjetja do podjetja, od stroke do stroke, da se z delovnimi pogodbami in tudi sicer spoštuje pravice, ki so bile priborjene.
Splošna mobilizacija naj poteka ob zahtevi o odstopu te Renzijeve vlade, ki je sad dogovora z industrijci in politično desnico, da v njej ni več levosredinskega niti trohice zrna.
