Nehajte. Nehajte se sprenevedati, da ste „demokrati“ ali celo nasledniki nekdanje Komunistične partije Italije. Ker to niste. In niti ono.Nehajte, torej.

Ta zapis je namenjen članom in simpatizerjem PD, ki naj bi pomenilo demokratska stranka. To niste in se tega dobro zavedate, saj vaš Duce iz Leopolde, v anagrafskem uradu Matteo Renzi, pravi, da jo želi spremeniti v Nacionalno stranko, kar zelo spominja na gibanje, ki sta ga vodila najprej Almirante in potem Fini. In potem, kako se boste imenovali? Nacionalisti, najbrž, saj bi vam to pristojalo, če pomislimo na zgodovinski revizionizem, s katerim vaši šefi blatijo spomin na odporništvo in partizanstvo.

Niste bivši komunisti, čeprav ste starejši morda bili člani KPI. Zdaj ste spreobrnjenci, ki so popolnoma spremenili svoje ideale, če jih sploh še imate. Saj vam gre na živce vse, kar je označevalo nekdanjo KPI.

Poglejmo samo nekaj podrobnosti. Si predstavljate Berlinguerja, ki bi rekel, da se z delavskimi sindikati ne pogovarja? Ali podpisnika ustave Terraccinija, ki bi jo iznakazil tako, da je ni več prepoznati? KPI je bila zares pobudnica progresivne demokracije, kar ni pomenilo napredne, pač pa demokracije, ki se je progresivno širila in poglabljala ob sodelovanju ljudstva. PD pa ustavno demokracijo ruši, skladno z načrti prevratniške lože P2 Licia Gellija. Ukinja izvoljeni senat, ukinja izvoljene pokrajinske svete, ukinja lokalno samoupravo. Skratka, spodbuja vladni in oblastveni centralizem, celo razmišlja o odpravi samostojnih dežel, kjer živijo narodne manjšine.

Je demokratska stranka, kjer utišajo vsako kritiko in tistim, ki ne soglašajo, postavljajo nož na vrat: ali ubogaš in glasuješ, kot narekuje naš florentinski Dux, ali pa te ne bomo več kandidirali.

Kar seveda pomeni, da bo kritik dobesedno vržen iz politike, ker novi volilni zakon, ki ga Renzi vsiljuje, dejansko pomeni, da volilci ne bodo imeli izbire kan didatov. Tričetrt zbornice bo namreč imenovane, ker bodo prvi izvoljeni vsi nosilci list. Za ostanke pridejo v poštev nekakšne preference.

Nov volilni sistem daje 55% mest v parlamentu stranki, ki utegne zmagati na balotaži z 20 odstotki ali celo manj! In zanimivo, prepovedane so koalicije, kar pomeni smrtni udarec Prodijevi zamisli Oljke.

Novi volilni zakon slovenski manjšini ne daje nič. Stari Mattarellum je vsaj dajal možnost, da Slovenec, ki kandidira na Goriškem, pride v parlament kot zmagovalec ali z ostanki. Tako so bili izvoljeni Bratina, Budin in Volčič. Zdajšnji volilni zakon ne nudi ničesar. Kvečjemu govorijo, da dobimo Slovenci mesto v nekizvoljenem senatu krajevnih uprav.

Kaj bo ta senat? Turistično zbirališče delegatov deželnih svetov. Iz naše dežele torej tri. Eden mora biti župan največjega mesta, torej Trsta, ostala dva si delita večina in opozicija. Če bo levosredinska večina dopustila, bo v Palačo Madama (politični dopolavoro, kot ga imenujejo že sedaj) šel Ukmar ali Gabrovec. Kdor bo bolj priden in bo ubogal Deboro.

Slednja je Renzijeva desna roka in kaže iste značilnosti avtoritarizma in prezira za demokratični sistem. Tako so odobrili zakon o reformi krajevnih uprav, ki dejansko ukinja naše dvojezične občine. Na Tržaškem bo ve v rokah mestne uprave, na Goriškem bomo razpršeni, v Benečiji pa nas bodo uničili in vrnili na raven ločenih skupnosti staroslovanskih narečij. Ali pa slovenski dem mislijo, da bodo v Čedadu, Huminu ali še dlje delovali dvojezični uradi?

Da o tem, kako so nas že oropali kakaršnekoli pravice odločanja o naselitvenem ozemlju, sploh ne govorimo. Na svoji zemlji je samo star film in lep spomin, odslej bodo o javnih delih in urbanistiki odločali tržaški župani, pa naj jim bo ime Cosolini ali Di Piazza.

Ali res mislite, da boste še dolgo lagali ljudem? In da vam bodo verjeli, kljub medijski nekritični podpori?

Ameriški državnik je nekoč rekel, da lahko lažeš enkrat vsem, večkrat posameznikom a ne moreš lagati vedno vsem, ker te bodo prej ali slej razkrinkali.