Odšel je Sergij Verč. V starosti 67 let se mu je ustavilo srce.

{jcomments on}

 

Bilo je pri sv.Jakobu, v petdesetih letih. Začel je izdajati mesečnik „Mladinska tribuna“. Tiskali smo ga na ciklostil na sedežu KPI pod Sv.Justom, pri tem mu je pomagala Pina Colja. Vsakokrat jo je vprašal, koliko mora plačati za papir in tisk in ona je samo zamahnila z roko: „Ej, mulci, od kod pa vam denar?“

V „Mladinski tribuni“ je Sergij dokazal, da piše dobro in na vse gleda s svobodno kritičnim očesom. Tudi na „svete krave“, ki jih v naši manjšinski skupnosti res ni manjkalo.

Pozneje je bil duša amaterskega gledališča, ki je prav tako zaživelo pri sv.Jakobu, v stavbi Primorskega dnevnika. Bilo je nadebudno gledališče, iz katerega bi poklicni teater lahko črpal nove mlade sile. Hotelo je uprizoriti satiro na račun naše zamejske stvarnosti in so ga takoj zadušili. Časi niso bili zreli za Kobalovo „Afriko“.

Sergij je upal, da bo novinar, vendar je tudi nalogo za poklicni izpit napisal, kot če bi to bil dramatični tekst za gledališče. Če me spomin ne vara, je to bila naloga o katastrofi potniškega letala pri Ustici.

Pozneje se je zaposlil na radiu Trst A kot programist in režiser, uspešno je skočil tudi v sosednji italijanski program s satirično oddajo Le Balcon. Z Borisom Kobalom sta ustvarila več likov, ki so ponazarjali našo stvasrnost, v Trstu in Sloveniji. Nepozabni bodo liki iz oddaje „Tv poper“, ki je morala utihniti prav zaradi svoje kritičnosti.

Sergij Verč je medtem pisal kriminalne romane, prav tako o aktualnosti v našem mestu in zamejstvu. Ko se je upokojil pa se je z življensko sopotnico preselil na komenski Kras, kjer pa ni odnehal. Ustanovil je gledališko skupino Brce, s katero je obšel marsikatero vas in oder. Igrali so v glavnem veselice, dobro prirejene komedije, ob katerih se je publika vedno nabito polnih dvoran iz srca nasmejala.

Lansko jesen so bile v Sloveniji občinske volitve. V Komnu smo predstavili listo kandidatov Iniciative za demokratični socializem (Združene levice). Na vprašanje, ali bi sprejel kandidaturo, se Sergij ni obotavljal. Je pa dodal, da je truden in bolehen, zato naj si ne pričakujmo preveč.

Počivaj v miru, dragi prijatelj in tovariš! (sts)