Komaj stopa v veljavo, že dela škodo. Zakon o reformi krajevne samouprave, ki ga je vsilila deželna večina, tudi z glasovi SEL in ob vzdržanju Ssk, nam že uničuje ravnovesja in pravice, ki smo si jih priborili v minulih desetletjih.

{jcomments on} 

Benečija in Rezija so dokončno osamljene in same zase, v primežu sil, ki jih s poudarjanjem lokalnih govoric in zanikanjem pripadnosti slovenski manjšini, dejansko vračajo v čase, ko še nk veljal zaščitni zakon.

Na Goriškem prevladuje desnica, razen tržiškega okrožja, Slovenci pa so razcefrani. Upravljanje z ozemljem je zdaj pristojnost velikih mest in tistih, ki v njih vedrijo. Naši ljudje ne odločajo več nič.

Ni se še končal postopek sprejemanja statuta, niti poleglo nezadovoljstvo zaradi vsiljene reforme krajevne samouprave in uvedbe „Julijske teritorialne unije“, ko se na naši, že izpraskani koži, izživljajo novi krokarji in izvajajo svoje predvolilne igrice. Senator Francesco Russo, ki očitno išče svoj prostor pod soncem med Deboro Serracchiani in Ettorejem Rosatom, vztrajno propagira ustanovitev „Metropolitanske občine Trst“, pri čemer je naletel na statutarne pomisleke deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, ki je pristojen za vprašanja krajevnih uprav in torej tudi za morebitno ustanovitev MOT. Ni rečeno, da je deželni svet FJK proti metropolitanskim občinam, le sam hoče o njih odločati, kot je že odločal o reformi krajevnih uprav, ki je znatno slabša od „Del Riove“ reforme.

Zanimivo in zgovorno je, da se je za Trst kot „metropolitansko občino“ izrekel tudi tržaški župan Cosolini, ki je še do včeraj sodeloval na srečanjih z ostalimi župani tržaške okolice in se z njimi pogajal o vsebini statuta „julijske unije“.

Očitno je šlo za pesek v oči, če je Cosolini postal zagovornik metropolitanske občine, se pravi drugačne oblike upravljanja tržaškega pokrajinskega ozemlja. Kajti med „julijsko unijo“ (z „dvojezičnim statutom“) in Metropolitansko občino je vseeno nekaj razlik, če samo preberemo državni zakon, nikakor pa ne vemo, kako ga utegne poslabšati deželni zakonodajalec, vsaj po izkušnji z medobčinskimi zvezami sodeč.

V bistvu bo MOT imela „superžupana“, ki bo seveda tržaški župan.Odločala bo o vseh pomembnejših zadevah strateškega in teritorialnega razvoja, uslugah in storitvah (vključno z zdravstvom in šolami), medtem ko bodo bivše okoliške občine imele vlogo, ki jo zdaj imajo rajonske konzulte. Po „reformi“ Serracchiani – Panontin so že postale le prazne lupine, zdaj pa bo tudi lupina šla na smetišče.

Kako dolgo naj vse to trpimo, ne da bi se uprli?

Dejansko se nekaj premika. Občinski sveti okoliških občin več ali manj soglasno zavračajo statute vsiljenih medobčinskih zvez, a kaj pomaga, če bodo zato dobili komisarja, ki bo nameasto njih odobril to, česar niso hoteli. Temu Debora Serracchiani pravi „demokracija“??? Vračamo se v čase, ko je tržaški prefekt pošiljal v Nabrežino komisarja, da je podpisoval razlastitve in gradbena dovoljenaja za ezulska naselja.

Skrajni čas je, da se naši ljudje zavedejo, da za vsem tem stoji „demokratska“ stranka, ki jih je prevarala in jim sedaj reže še to, kar so si prejšnje generacije pridobile z bojem za naše pravice.

PS: Krovne organizacije medtem molčijo, njihova skrb so prispevki.