Še o krajevni samoupravi in razpravi, ki poteka na naši koži. UTI, se pravi medobčinske unije, ki sta nam jih vsilila Serracchiani in Panontin, še niso prav nastale, ko „visoki politiki“ že razpravljajo, kako bi jih presegli… na slabše, v duhu krčenja demokracije in ljudskega soodločanja, v imenu teze o „enem samem človeku pri krmilu“.

 

{jcomments on}

Pojdimo po vrsti. Kot rečeno se UTI še niso prav rodile, krči pa so še kar občutni, saj se domala vsepovsod občinski sveti upirajo njihovemu nastanku in statutom. Vendar je že sedaj, takorekoč vnaprej jasno, koliko bodo odslej veljala mnenja občinskih svetov. Dežela bo vsilila odobritev statutov s svojimi komisarji. Kdo pa je rekel, da se izvoljeni svetovalci lahko izrečejo po volji ljudstva, ko pa bi morali poslušati komando PD, oziroma nastajajoče Nacionalne stranke.

Pri tem Serracchiani, Panontin & Co niti ne čakajo na izid prizivov na Deželno upravno sodišče, ki jih je vložilo kakih 60 občin naše dežele (med njimi Števerjan, Dolina in še kdo).

In četudi bi DUS prizive zavrnil, v kar dvomimo, ostane še možnost zbiranja podpisov za ukinitveni referendum. Skratka, bitka še ni končana.

V resnici pa „visoki politiki“ iz vrst PD (oziroma NS) že razmišljajo, kako še poslabšati razmere, v katerih so nam dejansko vzeli iz rok upravljanje lastnega ozemlja in s tem okrnili našo bodočo samobitnost. Kot smo že zapisali je Benečija že plen neogladiatorjev in se bo kaj kmalu vrnila na čase svinčenih let. V Trstu pa razmišljajo, kako bi medobčinsko zvezo spremenili v „metropolitansko občino“. Kakšna je razlika? V metropolitanski občini je en sam občinski svet in en sam, seveda tržaški župan in en sam odbor. Bivše okoliške občine pa bodo le neke vrste rajonskih svetov, brez vsakršne oblasti in pristojnosti. Morda bodo okoliškim „županom“ dovolili, da opravljajo poroke. In to bo vse. Vzeli nam bodo vsako oblast na svojem ozemlju, kar so pričeli z ukinitvijo Kraške gorske skupnosti. Se spominjate?

O „metropolitanski občini“ se drug za drugim izrekajo predstavniki PD (NS), njen glavni pobudnik pa je senator Russo, ki ve, da se v novi Renzijev senat stotih brezdelnežev ne bo vrnil, pa išče prostor pod soncem v konkurenci s Cosolinijem, Serracchianijevo, Rosatom in dr.

Cosolini, ki bi mu Russo rad spodmaknil županski stolček in računa pri tem na pomoč finančnih in poslovnih krogov, zainteresiranih za staro pristanišče, je pobudo o „metropolitanski občini“ podprl brez pomislekov. Okoliški župani molčijo, saj ne vedo, kaj naj rečejo o svojem lastnem pogrebu. Edino dolinski župan Klun je dovolj pogumen, da se predstavlja kot „zadnji dolinski župan“.

Rosato in Serracchianijeva imata svoje poglede na zadevo in bi najraje razpravo prekinila in ohladila.

Nenapovedano pa se je oglasila slovenska poslanka PD(NS) Tamara Blažina in „metropolitansko občino“ podprla, pri čemer pa ji je ušlo preko roba, saj trdi, da bi morala segati tudi preko meje. Kam, ne pove. Morda na vs bivšo cono B, pa del Krasa, do Ravbarkomande ali prej? Ne vemo, kajti iz poslankinega gostobesedja se ne razume veliko, razen tega, da je pač hotela povedati svojo. Če je to tudi stališče slovenske komponente PD(NS) oziroma SKGZ, ne vemo. Morda nam bo skorajšnji občni zbor SKGZ razjasnil pojme. Ali pa tudi ne.

Za metropolitansko občino, ki naj bi zrasla okoli luke, se je izrekel tudi deželni svetnik SEL Giulio Lauri. Kot vedno skače na voz oblastnikov. 

Medtem pa „democrats“ ciljajo še više. Kot je naša „Iskra“ napisala že pred meseci (in je ni nihče povzel, v brk popolnosti informacije), se PD(NS) zavzema tudi za združevanje dežel. Tako je načelnik poslanske skupine PD(NS) Ettore Rosato javno predlagal, naj bi – po morebitni metropolitanski občini na Tržaškem – poenotili dežele severovzhodne Italije v eno samo. Skupaj naj bi bile Furlanija Julijska krajina, Veneto in Tridentinska. Glede Južne Tirolske pa je Rosato bolj medel, saj ne ve, ali se bodo tamkajšnji Nemci s tem strinjali in sploh, kakšne bi bile posledice združevanja, glede na to, da ima Bocen status avtonomne „pokrajine“.

Združitev treh „beneških“ dežel bi kajpak pomenila hud udarec posebni avtonomiji naše dežele FJK, ki jo je dobila prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Se bo že našel kdo, ki bo rekel, da to ni več aktualno, saj smo Slovenci „zaščiteni“…

Oblikovanje ene same Benečije bi pomenilo novo skrčenje demokracije, saj bi poslej volili en sam deželni svet, ki bi najbrž zasedal v Benetkah. Predstavljamo si lahko, da bo štel kakih 50 svetovalcev in da bi jih iz FJK izvolili kvečjemu 15. Slovenska manjšina bi se v tem primeru morala obrisati pod nosom glede svojega zastopstva.

Naj nihče ne misli, da zganjamo alarmizem. Renzi v Rimu vsiluje novo ustavo, v naših krajih pa rušijo dosedanja sistemska ravnotežja in vedo, da imajo na razpolago še tri leta. Kajti deželne volitve bodo, skupaj s parlamentarnimi, šele leta 2018.

Po toči zvoniti bo prepozno.