Piše: Matej T. Vatovec, poslanec Združene levice
V tem tednu so posledice vladnega odnosa do Luke Koper, enega večjih državnih podjetij, zagotovo pa največjega zaposlovalca na območju Kopra in okoliških krajev, dosegle zaskrbljujočo stopnjo.
{jcomments on}
V torek je šokirala novica, da je nemški koncern Daimler Benz preusmeril del tovora iz Kopra v pristanišče Bremenhaven. Po nekaterih informacijah naj ne bi šlo za začasen ukrep, temveč za dokončen umik Mercedesa iz Kopra. Gre za pomembnega odjemalca storitev koprskega pristanišča, katerega umik iz Luke pomeni resno okrnjenje dela in posledično izpad realizacije.
Dosledna ignoranca trenutne vlade do tega vprašanja (kakor tudi vseh preteklih, da ne bo pomote) ponuja zgolj eno razlago. Vladna stališča do položaja družbe so bila vseskozi jasna, od “hearinga” ministra za infrastrukturo Gašperšiča, ki je ocenil da je 2. tir nepotreben, do namere o ustanovitvi pristaniške uprave, pa do sumljivih dejavnosti v zadnjih mesecih. Neverjetno se je namreč povečalo število vzdrževalnih del na železniški progi med Koprom in Divačo, tudi po več dni, kar je seveda pomenilo zastoj prometa in posledično zmožnosti pretovora v Luki. Številke se gibljejo od 15 do 40% izpada prometa. Najbrž ni potrebno dodajati, da veliki logisti, v iskanju dobička, zahtevajo nemoteno in varno delovanje pristanišča, zato bodo posle v koprskem pristanišču opustili, kot je to storil Daimler Benz.
Pa tu ne gre razmišljati v ekonomskih gabaritih, prav obratno, gre za socialno vprašanje. Trenutno stanje ne pomeni škode le za Luko, v prvi vrsti moramo tukaj imeti v mislih več kot tisoč zaposlenih ter ostale zaposlitve v podpornih dejavnosti Luki, ki se raztezajo po celi Sloveniji. Ter njihove družine. V stanju, kjer imamo relativno visoko stopnjo brezposelnosti, predvsem pa naraščujočo revščino, stanje, v katerem več kot 20% prebivalstva živi pod pragom preživetja, se vladna ignoranca, ter govor o gospodarski rasti berejo kot posmeh. Posmeh prav vsem državljankam in državljanom, ki so soočeni s takimi pogoji.
Sklenemo lahko le s tem, da gre za natančen načrt za bodočo privatizacijo družbe. V resnici nima veliko pomena, ali gre za tuje pritiske, ali kaj drugega. Škodo, kot pri vsaki razprodaji državnega premoženja, bodo nosili predvsem državljanke in državljani.
