Ministrstvo: Razpis za šole bo

Zagotovila poslanki Tamari Blažina.

Razpis za slovenske šole bo. Tako so 18. marca v kabinetu italijanske ministrice za šolstvo Stefanie Giannini zagotovili poslanki Tamari Blažina. To je Blažinova isti dan sporočila tudi na sestanku s predstavniki Sindikata slovenske šole, ki so ob letošnjem vsedržavnem razpisu opozorili na pomanjkanje posebnega razpisa za slovenske šole (…) Drugače poslanka ugotavlja, da pri zapletu z razpisom ni prišlo do pretoka informacij med Trstom in Rimom (…)

19. marca 2016

{jcomments on}

 

Stefania Giannini: »Natečaj za slovenske šole bo redno stekel«

»Natečaj za šole s slovenskim jezikom ni bil nikoli postavljen v dvom, ni v dvomu in bo redno potekal kot to predvideva besedilo zakona št. 107. Pika. To so dejstva. Potem, zakaj je nastala furlanska legenda (v italijanskem izvirniku »leggenda friulana«, op.p.), po kateri naj bi se to ne bilo zgodilo, vam ne znam povedati.

13.marca 2016

Bo? Ne bo? Bo. Gotovo bo. Ne vemo kako, a bo. Najbrž bo. Morda še bo… In sindikat slovenske šole, ki je poklican, da brani šolsko osebje in našo šolo, očitno ne goji velikega zaupanja. Vztraja pri tem, da hoče jamstva. Poslanka Blažina pa v zadregi po prvi blamaži z okrnjenim dekretom o „dobri šoli“ za Slovence, ko je pozabila na pregovor, da ne smeš hvaliti dneva pred večerom, zdaj trdi, da „telefon ni delal“, kot so pravili nekoč. Torej ji nihče ni povedal, kaj se dogaja. Ministrica Giannini, ki jo je še par tednov prej peljala na obisk v opensko osnovno šolo, brez srečanja s šolskimi sindikalisti, pa govori o „furlanski legendi“. Mi mislimo, da se gospa ministrica moti. To, čemur smo bili spet priča, je tipična neapeljska komedija (v izvirniku „sceneggiata napoletana“). Jamme, ja!

Mudi se za zveze

TRST – Sredi aprila zapade rok za ustanovitev medobčinskih zvez oziroma za pristop občin v ta nova upravna telesa. Predsednica Dežele Debora Serracchiani in odbornik Paolo Panontin sta se v Gorici včeraj srečala z župani gornjega Posočja.
Na sestanku žal niso razčistili vprašanja dvojezičnega imena medobčinske zveze, ki leži pri srcu predvsem občinama Števerjan in Sovodnje.
Nekoliko drugače je na Tržaškem. Tukaj sta v t.i. Julijsko medobčinsko zvezo doslej pristopili občinski upravi Trsta in Zgonika.

Zgodba o medobčinskih zvezah je primer nedemokratičnosti „demokratske“ stranke, ki arogantno vsiljuje svojo voljo, kljub nasprotnemu mnenju ljudi in v opreki z zakonskimi določili. Debora Serracchiani pravi, da je ukinila pokrajine, v resnici samo voljene pokrajinske svete. Štiri pokrajine naj bi nadomestilo 14 minipokrajin, ki se bodo imenovale medobčinske zveze. Majhnih občin ne bo več, ukazovala bodo večja mesta. V pokrajinskih svetih so okoličani imeli zagotovljeno polovico izvoljenih svetovalcev, v medobčinskih zvezah bo prevladalo veliko mesto, naprimer Trst ali Gorica. Okoliške, tudi slovenske občine, bodo samo prazna lupina. In naši „slo-dem“ ploskajo, krovne molčijo čakajoč na Godota (Torrentija in njegov denar), ljudje pa se ne zavedajo, kaj pomeni izgubiti nadzor nad lastnim naselitvenim ozemljem. Ko bodo razumeli, bo prepozno. Beneški Slovenci pa bodo medtem šli hudiču v rit. Po našim, seveda.

Teranum tokrat vabi v Portopiccolo

1. marca 2016

Ni Nabrežina v dvojezičnem ozemlju? Zakaj turistični resort ob sesljanskem zalivu nima slovenskega imena? Lahko bi bil Portič, ali pa bi izbrali ledinsko ime. Kaj čakajo Kukanja in njegovi?

V Massi prepoved za fojbe

Župan preklical dovoljenje za nocojšnje predavanje zgodovinarja Sandija Volka

Nič novega pod nebom. To je linija PD. Na dan spominjanja 10.februarja je tudi predsednik goriške pokrajine Gherghetta preklical dovoljenje, da bi bilo predavanje protifašističnih zgodovinarjev v pokrajinski dvorani. Preseliti so se morali v sosednji bar, kjer so poslušalci do zadnjega kotička napolnili dvorano. PD ni nikomur zaprl ust, le osramotil se je.

Pravica do kronike in prioritete manjšine

Ace Mermolja: (…) Ne, dragi Tence, kot bralec ti te pravice (da po svoji presoji interpretiramo stvarnost) ne priznam. Ne priznam je Primorskemu dnevniku, ne ostalim časopisom in novinarjem z mano vred, ki sem v penziji. (…)

Ma smo vsi mone? Ni prav Ace tisti, ki v svojih dolgoveznih kolumnah komentira domala vse, razen Svetega pisma? Punto!

Juhuhu, bo denar za Primorski!

Na osnovi dopolnila Tamare Blažina je vlada v pooblastilo za reformo podpor založniškim dejavnostim vključila načelo posebne podpore manjšinskemu tisku. Koliko, ni mogoče vedeti, ker mora vlada šele pripraviti izvršile odloke. Toda predsednik Prae Brezigar že ve, da bo denarja tokrat manj.

Stari zakon o založništvu iz leta 1991, ki so mu botrovali tudi komunisti, je postavke za slovenski dnevnik kratkomalo podvojil. Zdaj pa se ne ve. Stavimo, da bo višina prispevka odvisna od tega, kako bo PD podpiral PD na letošnjih volitvah in referendumih? Kot je rad pravil rajni Andreotti: kdor misli slabo, greši, a se ne moti.

O „nenavadnem renegatstvu“ Jožeta Pirjevca

Slovensko vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo dr. Boštjana Turka, ki je Pirjevcu očital „renegatstvo“, češ da je prostovoljno sprejel fašistično poitalijančeno ime Giuseppe Pierazzi in ga je prepozno poslovenil v Pirjevec.

Jože je rojen leta 1940, na višku fašistične diktature in rasnih zakonov. Leto pozneje so Pinka Tomažiča na Opčinah ustrelili, a so ga imenovali Giuseppe Tommasi. Za Janševega komentatorja Turka je torej tudi Pinko bil renegat. Najbrž, saj je bil komunist in v Sloveniji je za antikomuniste vsaka laž, natolcevanje in sovražni govor upravičen, saj ga ščitijo najvišja sodišča. Čudno le, da se dr. Turk ne spravi nad druge Slovence v zamejstvu, ki poitalijančenega priimka ne le niso prepozno poslovenili, pač pa so ga kar ohranili. Kot repentabrski župan Pisani, čigar predniki niso iz toskanske Pise, kot bi morda mislili. Bolj verjetno je, da so bili Piščanci. Toda Pisani je tajnik stranke Slovenska skupnost in torej nedotakljiv, kot razni Bressani, Corsi, Bandelli, Vidali itd.