(Piše Aldo Rupel)

Ko se zgodovina ponavlja kot farsa…

Večina bralcev pozna v podrobnostih pomene parole o bratstvu i jedinstvu. Katera ustanova je bila najzvestejša varuhinja tistega sporočila? Jugoslovanska ljudska armada. Potem so se zadeve zavrtele, prekucnile in parola je naenkrat postala kletvica. V Kopru so jo vkrcali na ladjo in je odplula z osovraženo vojsko.

{jcomments on}

 

Vojska je sčasoma (za nekatere od nekdaj) postala tako osovražena, da je nova v Kočevski reki med prvim „postrojem“ imela že ameriške avtomate M-16 namesto kragujevških zloveščih AK-47. Kdo se še sploh spominja, da je za njihovo dobavo bilo „zaslužno“ ZSŠDI – vsaj po poročilih Kontra obaveštajne službe, ki je, nevešča stanja, zamešala nekaj prišepetavanj?

Ravnotežja so šla svojo pot. Slovenija ni nikoli bila članica Varšavskega pakta, ker ga je Jugoslavija odklanjala, je pa vstopila v drugi pakt. V vlogi članice NATO ima svoje specialce ne le na jugu nekdanje države, kamor se v okviru JLA marsikomu ni dalo potovat, ker je bilo daleč in kulturno okolje ni bilo srednjeevropsko, temveč tudi na skrajnem robu Srednjega vzhoda in v Severni Afriki (sic!). Tudi poveljniški jezik je bil moteč, čeprav iz slovanske jezikovne skupine, ki je indoevropska, kot je vendar tudi angleščina, a ta je, čeprav tuja, bolj „cool“. Mimogrede: nekoč je JLA bila po moči četrta Armada v Evropi, sedaj je SV, tako pravi najvišji državni vrh, le papirnat tiger.

To je bil okvir za naslednje opažanje. V torek je ta dnevnik poročal o srečanju poveljnikov generalštabov italijanske in slovenske vojske. General Claudio Graziano je dobesedno izjavil: “Ne gre le za sodelovanje, gre za močno bratstvo in skupne interese… Pomembno je, da ohranjamo in tudi navzven pošiljamo sporočilo enotnosti in skupnega razvoja.“ Ma, kaj se je šolal v Kumrovcu?Skupaj z generalmajorjem Andrejem Ojstermanom sta izpostavila NATO-v Center odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah in sodelovanje večnacionalnih sil kopenske vojske skupaj z Madžarsko.

Kaj je pri slednji narobe? Samo to, da je bila Madžarska, v času tako opredeljenega slovenskega enoumja, vprašljiva država realnega komunizma, s katero ni bilo umestno imeti tesnih stikov (tudi zaradi  odnosa do slovenske manjšine), danes brez enoumja, ko ima soseda vse značilnosti fašistoidnosti, pa ni nobene težave. Tudi glede jezika ne, čeprav izvira iz mongolsko Tekumčinovih korenin. Zakaj neki se del slovenske javnosti zgraža nad fakultetnim poučevanjem v angleščini?! Šolanje višjih častnikov poteka že zdavnaj v istem jeziku. Pomembno je, da ni govorica, ki jo uporabljajo preko Kolpe in so se jo nižji častniki učili v Bileči. Pred desetletji se je bratsko skupnih kulturno zgodovinskih jeder domislil komunistični internacionalizem. Kdo se zavzema sedaj za anglosaško varianto? „Tranzicije“ ni še konec, ali tiči zajec v drugem grmu?

JLA je edino enoto poslala na tuje v okviru Združenih narodov na Sinaj zaradi umirjanja spora med Egiptom in Izraelom, v sredo je slovenska obrambna ministrica v skladu s strategijo NATO pakta „blagoslovila“ Anakondo, največje povojne manevre v Evropi na meji z RF (rusko federacijo).