Italijanski parlament je torej odobril ustavni zakon, ki spreminja statut avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Je morda povečal obseg zaščite slovenske manjšine? Kje pa! V novem statutu je dokončna ukinitev pokrajin, ki jih bodo nadomestile UTI (medobčinske zveze) in metropolitanska občina Trst. Glasovalno izjavo s podporo „reformi“ je izrekla slovenska poslanka PD Tamara Blažina.

 

{jcomments on}

 

Kaj nam torej prinaša novega? Ukinitev pokrajin je tudi v sporni ustavni reformi dvojice Renzi-Boschi, le da se o tem še niso izrekli italijanski volilci na referendumu. Kar pomeni, da se lahko zgodi (in to mi upamo), da bo jeseni ustavna reforma zavrnjena in bodo pokrajine v Italiji ostale še vedno kot demokratični izvoljeni organi. Le v Furlaniji Julijski krajini jih ne bo več, ker so naši „democrats“ hoteli pokazati, da so odličnjaki in so se dobro naučili naloge. Serracchiani bo lahko govorila, da je ona naredila vnaprej to, kar skuša Renzi v Italiji šele sedaj.

Zanimivo, da so bile za Slovence pokrajine nadvse pomembne. Ne samo zato, ker zaščitni zakon priznava, da naša manjšina živi v treh pokrajinah (zdaj bi morali reči „bivših“) ob meji in v vseh pokrajinskih svetih smo bili dobro zastopani. Tudi zato, ker je ustavno sodišče prisodilo okoliškim okrajem vsaj polovico izvoljenih svetovalcev, kar je naši skupnosti dajalo več prednosti. V tržaški pokrajini so od pamtiveka nastavljene naprave za dvojezično poslovanje.

Namesto izvoljenih pokrajinskih svetov bodo odslej UTI, medobčinske zveze, ki ne bodo izvoljene in v katerih bodo večje občine (Trst, Gorica) imele absolutno večino upraviteljev. Naše okoliške občine bodo postopno izginile in se utopile v večinskem morju.

Za Trst pa novi statut izrecno predvideva metropolitansko občino, kjer bo vsa oblast v rokah tržaške mestne uprave, nekdaj samostojne občine v okolici pa bodo štele manj kot rajonski sosveti… Zgolj za folkloro.

In kar je najhujše, naše krovne organizacije in časopisi bodo vse to hvalili. Saj jim ne preostaja drugega, odkar je manjšina le privesek in talec PD. Sicer bodo zakoniti prispevki spet okleščeni ali izplačani z veliko zamudo. Nalašč.

Nekoč so ideologi manjšine trdili, da „smo subjekt“. A to je bilo v prejšnjem tisočletju. Danes smo na milost in nemilost podrejeni oblastem. In ne odločamo več niti o zemlji, na kateri živimo.