Zdaj tudi Tržič in Ronke, pomladi Trst in Pordenon, pa Turin in Rim. PD izgublja na vsej fronti in vse kaže, da sta na pohodu desnica in Gibanje 5 zvezd. Kaj nas čaka?

 

{jcomments on}

 

Ne bodimo banalni kot kakšna Debora Serracchiani, ki ne komentira ali trdi, da so to pač „lokalni problemi“. Pomladi se je zadovoljila z zmago v San Vitu pri Tilmentu, tokrat bo najbrž pohvalila kakšno drugo manjšo občino. Res pa je, da PD izgublja na vsej črti in to celo v mestih, ki so veljala kot protifašistične in levosredinske trdnjave. Mislimo na mesta v Laškem, ki so tradicionalno bila levo usmerjena.

Kaj se je zgodilo? Ljudje ne zaupajo več v stranko na oblasti, sploh ne verjamejo več, da je to levosredinska, reformistična stranka blizu problemom preprostih in delovnih ljudi.

Ljudje so odprli oči. In kaj so videli? Renzijevo vlado, ki je povečala nezaposlenost in negotovost redkih, ki zaposlitev imajo. Vlado, ki je sprostila odpuščanje z dela, ki je pognala šolstvo v kaos, ki skrbi samo za koristi industrijalcev in ščiti davčne utajevalce.

Predvsem pa vlado, ki se na gospodarske in socialne probleme Italije debelo požvižga, ker ima svoj drugačen recept. S spremembo ustave in goljufivim volilnim zakonom skuša ohraniti oblast za vsako ceno. Za reševanje problemov Renzfiju ni mar. Njemu je zadosti propagandni stroj, ki ga sestavljajo skoraj vsi časopisi in skoraj vse televizfije. Huje kot v Berlusconijevih časih, ko je vsaj tretji javni program bil v rokah levice.

Pri nas je Renzijeva glavna podpornica Debora Serracchiani, ki se za vladanje v Furlaniji Julijski krajini sploh ne meni, zato pa je vedno v Rimu, na sejah vodstva PD ali pa gostja televizijskih oddaj. V Trstu in Vidmu zanjo vlada bivi pordenonski župan Sergio Bolzonello.

V Furlaniji Julijski krajini skuša Serracchianijeva na koži ljudi preizkušati avtoritarne recepte njenega rimskega šefa. Tako je prva ukinila volitve za pokrajinske svete, nato vsilila medobčinsko združevanje. Demokracija je „demokratom“ tako trn v peti, da so v deželnem svetu zavrnili predlog, naj bi se volilci z posvetovalnim referendumom izrekli o deželni zdravstveni reformi.

Upravne volitve vsekakor kažejo na trend, ki bo težko zaustavljiv. Na deželnih volitvah bo skoraj govoto zmagala desnica, pravijo komentatorji. Renzo Tondo se že hahlja in mnogi se že vidijo v vlogi deželnega predsednika.

Je pa možen, ali celo verjeten, drugačen scenarij. Leve sredine že zdavnaj ni več in bosa bi bila misliti, da bo PD čez poldrugo leto oblikovala nekakšno fronto proti desnici. Kje pa! PD je z Renzijem stranka, ki se dosledno spogleduje z desnico in rupi zadnje mostove na svoji levi, tudi znotraj stranke.

Zato si dovolimo drugačno analizo. Po našem mnenju bo PD skušal razčistiti spore in notranja razmerja, pri čemer bo Serracchianijeva poiskala zavezništvo z vsemi, ki škilijo proti desni. Nato bodo podtalno, a ne preveč, začeli snubiti dobršen del desnice, razen fašistov in Severne lige, da bi z njimi sklenili zavezniptvo v duhu „Nacionalne stranke“, o kateri Renzi govori že leta.

Notranje levice se bo Renzi rešil, če mu uspe zmaga na ustavnem referendumu. V tem primeru bo Nacionalna stranka s programom „pakza iz Nazarena“ spet oživela. Berlusconi bo lahko spoznal, da je Matteo Renzi njegov edini in pravi naslednik, pa ga bo ustoličil. Navsezadnje se je Renzijev pohod na oblast začel tedaj, ko je kot florentinski župan obiskal v Arcoreju kavalirja Berlusconija in bil pri njem na kosilu in še potem. Kaj sta se tedaj dogovarjala lahko samo slutimo.

Tudi v naši deželi lahko pričakujemo nastanek Nacionalne stranke, ki bi oblast delila s Tondom, Sarom in Savinovo, torej gibajem FI, sredinci in njihovimi sodelavci.

Nobenega tekmovanja ne bo, pač pa dogovor enakomislečih. Fronta proti levici in Gibanju 5 zvezd.

Kaj pa Slovenci? Tisti, ki še verjamejo PD, kot naše krovne organizacije, ki jim gre predvsem ali samo za finančne podpore. Slovensko predstavništvo v parlamentu je lahko le limanica za naivneže.

Spomnimo se samo naivnih županov, ki so stopili v UTI. Na Tržaškem so upali, da ga bo razdrl sam Di Piazza, a je Primorskemu dnevniku priznal, da bo „odločal sam“ in se iz Julijske medobčinske zveze ne bo umaknil. V Gorici so male občine talec skrajno desničarske in nacionalistične večine v glavnem mestu. V Benečiji Slovencem že strežejo pelina, v Laškem pa prihajajo hudi časi.

Skrajni čas je, da začnemo tudi Slovenci razmišljati s svojo glavo in srcem ter pogledamo, katere so naše prave koristi. In da pokažemo, da nismo odvisni od korita.